|
|
Koristni nasveti iz moje računalniške kuhinje
|
Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 89/99) je Ustanovni zbor dne 20. julija 2001 v Ljubljani sprejel sklep o ustanovitvi Športnega društva študentov prava – Prašportnik. Sprejel je statut društva, ki sledi. STATUT ŠPORTNEGA DRUŠTVA ŠTUDENTOV PRAVA – PRAŠPORTNIK I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Društvo se imenuje ŠPORTNO DRUŠTVO ŠTUDENTOV PRAVA – PRAŠPORTNIK, krajše ime pa je DRUŠTVO PRAŠPORTNIK (v nadaljevanju društvo). Povezuje študente pravne fakultete. Društvo lahko spremeni svoje ime le s soglasjem ustanoviteljev. 2.člen Društvo ima svoj sedež v Ljubljani. Naslov je Židovska steza 4, 1000 Ljubljana. 3.člen Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa ga predsednik društva. 4.člen Društvo ima svoj znak in žig pravokotne oblike, z napisom DRUŠTVO PRAŠPORTNIK. 5. člen Značaj: Društvo je nepridobitniška in nepolitična organizacija. Načelno se odreka podpiranju političnih strank. 6. člen Namen društva je, da omogoča svojim članom izvajanje športne dejavnosti. Društvo zaradi uresničevanja svojih ciljev in nalog lahko sodeluje z
drugimi društvi, fakultetami, šolami, skupnostmi in organizacijami. Cilji in naloge društva so: a) razvijati ustvarjalnost članov društva na športnem in drugih področjih, b) opozarjati javnost in sodelovati pri reševanju problemov mladih, c) sodelovati s podobnimi organizacijami doma in v tujini, d) organizirati javne prireditve in druge aktivnosti za člane društva na omenjenih področjih, e) v skladu z zakonom izvajati založniško in časopisno-založniško dejavnost članov s področja delovanja društva. 6.a člen Društvo pod pogoji, ki jih določa zakon, prireja simpozije, seminarje, tečaje, zabavne prireditve, srečanja, ekskurzije, izlete za člane društva, tekmovanja, ob zabavnih prireditvah na podlagi soglasij opravlja gostinske in druge dejavnosti (npr. reklamiranje sponzorjev...), ki zagotavljajo finančna sredstva za delovanje društva. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in nalogami društva. Obseg dejavnosti je dopusten le v obsegu, potrebnem za izvajanje osnovnih nalog društva. 7.
člen Delovanje društva: Zaradi lažjega doseganja ciljev se člani društva organizirajo v skupine po interesnem principu. Za ustanovitev posamezne interesne skupine, ki ni pravna oseba, sta potrebna vsaj dva člana društva. Vlogo za ustanovitev skupine je potrebno predložiti upravnemu odboru, ki odloča o ustanovitvi skupine. Skupina lahko izbere svoje ime, ki pa ga mora uporabljati skupaj z imenom društva. Skupina izmed svojih članov določi vodjo skupine, ki ga mora potrditi tudi upravni odbor. Skupina mora delovati v skladu s statutom društva, lahko pa ima tudi svoja pravila, ki morajo biti v skladu s statutom društva. Za delovanje skupine je odgovoren vodja skupine, ki mora upravnemu odboru, enkrat letno podati pisno poročilo o delovanju skupine in program dela za naslednje obdobje. O prenehanju delovanja skupine odloča upravni odbor. Za veljavnost sklepa je potrebna navadna večina članov upravnega odbora. II. ČLANSTVO 8.
člen Člani društva so redni in častni. Član društva lahko postane vsak študent pravne fakultete. Članstvo v društvu je prostovoljno. Redni član društva lahko postane posameznik, ki poda pristopno izjavo, s katero potrdi, da pozna dejavnost, statut in druga pravila društva in se z njimi strinja. O sprejemu v društvo odloča upravni odbor društva. Častno članstvo se podeli osebi, ki je s svojim delom izjemno pripomogla k delu in ciljem društva ali za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi. Imenuje ga društvo na občnem zboru na predlog upravnega odbora. 9. člen Pravice članov društva so da: a) volijo organe društva in so vanje lahko izvoljeni, b) sodelujejo pri delu organov društva, c) dajejo predloge in nasvete organom društva k delu in izpolnjevanju nalog, d) lahko prejmejo nagrade in pohvale za delo in uspehe v društvu, e) sodelujejo pri organizaciji prireditev društva in na prireditvah samih, f) uživajo članske ugodnosti, g) so obveščeni o dejavnosti društva, h) uživajo druge pravice, ki izhajajo iz zakona ali aktov društva.
a) člani so dolžni spoštovati pravila društva in sklepe organov društva, ter v skladu z njimi sodelovati pri uresničevanju ciljev društva, b) da volijo organe društva in so vanje lahko izvoljeni, c) da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva, d) člani morajo redno plačevati članarino, katere višino določa upravni odbor, e) da skrbijo za prostore društva in druga sredstva, s katerimi razpolaga društvo, f) druge dolžnosti, ki izhajajo iz zakona ali aktov društva. 10. člen Delo članov v društvu: Pravice in dolžnosti članov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Za določeno delo se sme osebo zaposliti le preko študentskega servisa. Člani društva lahko uveljavljajo pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju nalog društva, če to želijo in njihov predlog odobri upravni odbor. Provizijo od pridobljenih sponzorskih sredstev se podeljuje v skladu s pravilnikom o pridobivanju sponzorskih sredstev, oziroma sklepom, ki ga sprejme društvo. 11. člen Članstvo v društvu preneha: a) z izstopom, kadar da član pismeno izjavo o izstopu iz društva upravnemu odboru, b) z izključitvijo, če član grobo krši pravila, druge splošne akte društva ali njegovih organov, oz. zavestno dela proti interesom društva. Za izključitev je pristojna disciplinska komisija. Zoper odločbo o izključitvi se član lahko v roku 15 dni pritoži občnemu zboru, odločba o izključitvi mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom, c) s črtanjem, po predhodnem opominu, če redno ne plačuje članarine, d) s smrtjo, e) s prenehanjem statusa študenta pravne fakultete. III. ORGANI DRUŠTVA 12. člen Organi društva so: a) občni zbor, b) upravni odbor, c) nadzorni svet, d) disciplinska komisija. Vsi voljeni organi so izvoljeni za dve leti; po izteku mandata so lahko ponovno izvoljeni še za en mandat. O delu organov se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in zapisnikar. 13. člen Občni zbor: a) sklepa o dnevnem redu, b) sprejema, spreminja in dopolnjuje statut društva in druge splošne akte, c) sprejema delovni program društva, ki ga predlaga upravni odbor, d) sprejema zaključni račun in poročilo nadzornega odbora ter sprejema finančni načrt, e) voli in razrešuje predsednika, tajnika, upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo, f) odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora, disciplinske komisije ali nadzornega odbora, g) odloča o prenehanju delovanja društva, h) odloča o nakupu in prodaji nepremičnin, i) odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami, j) dokončno odloča o izključitvi člana iz društva, k) razpravlja o drugih zadevah, pomembnih za delovanje društva. 14. člen Občni zbor je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi redni in častni člani društva. Sklicuje se redno in izredno. Občni zbor sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno, vendar najkasneje 15 mesecev po zadnjem občnem zboru. Če pa upravni odbor, nadzorni odbor ali tretjina članov zahteva sklic izrednega občnega zbora, ga mora predsednik društva sklicati najkasneje 30 dni po prejemu zahteve. V nasprotnem primeru lahko skliče občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor lahko sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican. Sklic občnega zbora mora biti pisno objavljen skupaj z dnevnim redom, krajem in uro začetka vsaj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican. Posamezni predlogi za razpravo na občnem zboru morajo biti poslani v pisni obliki upravnemu odboru najmanj osem dni pred sklicem občnega zbora. 15. člen Zasedanj občnega zbora se lahko z dovoljenjem katerega od organov društva udeležijo vsi, ki so ali ki želijo neposredno ali posredno sodelovati v društvu (npr. predstavniki različnih organizacij in državnih organov ter občani nasploh), vendar imajo le svetovalno pravico, ne pa tudi pravice do glasovanja in odločanja. Zasedanje občnega zbora je sklepčno, če je ob predvidenem začetku prisotna vsaj tretjina vseh članov; sicer se začetek preloži za 15 minut, nato pa občni zbor veljavno sklepa ob udeležbi vsaj desetih članov društva. Na zasedanju občnega zbora se piše zapisnik, ki mora vsebovati povzetek poročil, poglavitni potek razprave in natančno izražene sklepe. Zapisnik podpišeta dva overitelja, ki jih izvoli občni zbor, in predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar. Če se na občnem zboru odloča o spremembi statuta društva ali o prenehanju delovanja društva je potrebno, da prisostvuje občnemu zboru najmanj polovica članov. Sklep je sprejet z dvotretjinsko večino oddanih glasov. Način glasovanja določi občni zbor. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani odločijo za tajno glasovanje. Ko se glasuje o razrešnici organov društva, člani organov nimajo pravice do glasovanja. 16. člen Sejo organa vodi predsednik ali njegov namestnik. Prisotnih mora biti vsaj polovica članov organa. Odloča se z navadno večino. Organi društva izdelajo poročilo o delu in ga predstavijo nadrejenemu organu oz. občnemu zboru. Za izdelavo poročila odgovarja predsednik odbora. 17. člen Upravni odbor društva opravlja organizacijske, programske, upravne, administrativne in strokovnotehnične ter druge naloge, ki si jih določi sam ali mu jih določi občni zbor. V času med dvema občnima zboroma je upravni odbor najvišji organ društva. Upravni
odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru. 18.člen Upravni odbor šteje sedem članov. Njegov predsednik je predsednik društva. Sestavljajo ga še podpredsednik, tajnik, blagajnik in trije člani. Predsednik društva lahko posameznim članom nalaga zadolžitve v skladu s cilji in nameni društva. Mandatna doba traja po 12. členu tega statuta dve leti.
19. člen Naloge upravnega odbora so, da: a) sklicuje občni zbor, b) pripravlja poročila o delu društva, c) pripravlja predloge splošnih aktov društva, d) pripravlja predlog finančnega plana in zaključnega računa, e) skrbi za materialna in finančna sredstva ter poslovanje društva, f) vodi evidenco članstva, g) upravlja s premoženjem društva, h) predlaga častne člane in priznanja, i) skrbi za izvedbo sklepov občnega zbora, j) opravlja naloge po sklepu občnega zbora, k) opravlja druge naloge določene v zakonu ali aktih društva. Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje skupine. Naloge, število članov in predsednika skupin določi upravni odbor. Člani skupine so lahko le člani društva. Za svoje delo so skupine odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu skupine zunanje sodelavce. 20.člen Društvo
lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po
principu članov društva. Sekcijo ustanovi
upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in
morajo delati v skladu s statutom društva.
Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu
odboru. 21. člen Upravni odbor se sestaja 4 krat letno ali pogosteje, če to zahteva dejavnost društva. Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik društva v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora. Upravni odbor sprejema sklepe, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsedujočega. 22.
člen Predsednika društva izvoli občni zbor. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in občnemu zboru. Mandat traja dve leti. Po izteku mandata je lahko izvoljen še za en mandat. Predsednik društva je obenem predsednik upravnega odbora. 23. člen Pristojnosti predsednika društva so: a) predstavlja in zastopa društvo, b) skrbi za zakonitost poslovanja, c) skrbi za različne organizacijske, kadrovske in finančne naloge, d) skrbi za stike z javnostjo, e) navezuje stike s sorodnimi ustanovami doma in v tujini, f) do izvolitve delovnega predsednika vodi občni zbor, g) sklicuje redne in izredne seje občnega zbora, h) druge naloge določene v zakonu ali aktih društva. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru. 24. člen Nadzorni svet izvoli občni
zbor. Ima predsednika in dva člana. Člani nadzornega sveta ne morejo biti
obenem člani drugih organov društva razen občnega zbora. Nadzorni svet
veljavno sklepa, če so prisotni vsi trije člani in za sklepe glasujeta vsaj
dva. Nadzorni svet je odgovoren občnemu zboru in mu mora poročati pisno vsaj
enkrat v koledarskem letu. Člani nadzornega odbora so voljeni za dve leti.
Izmed sebe izvolijo predsednika. Pravila za odbore se smiselno uporabljajo tudi
za nadzorni svet. Ukrepa na lastno in zunanjo pobudo. Pravice in dolžnosti nadzornega sveta so: a) izvajanje pravil in drugih splošnih aktov društva, b) nadziranje zakonitosti dela, c) nadziranje materialnega in finančnega poslovanja društva, d) spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva, e) obveščanje članov, f) uresničevanje ter varstvo pravic članov in organov društva, g) uresničevanje drugih pravic, dolžnosti in interesov članov, h) sklicevanje izrednega občnega zbora, i) odločanje o pritožbah proti sklepom upravnega odbora in disciplinske komisije. 25. člen Disciplinska komisija je prvostopenjski organ, ki deluje po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Disciplinska komisija ima tri člane in dva namestnika, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh let. Člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo predsednika disciplinske komisije. 26. člen Kršitve obveznosti članov društva so: a) neizpolnjevanje pravil in drugih splošnih aktov društva, b) neizpolnjevanje sklepov organov društva, c) delovanje v nasprotju z interesi in cilji društva. 27. člen Disciplinska komisija lahko izreče članom društva naslednje ukrepe: a) opomin, b) opomin pred izključitvijo ali c) izključitev. 28. člen Predlog za začetek postopka pred disciplinsko komisijo da predsednik društva, postopek pa začne disciplinska komisija tudi na predlog nadzornega sveta ali člana društva. O pritožbah zoper odločbo disciplinske komisije odloča občni zbor na svoji prvi seji. Pritožba ne zadrži izvršitve izrečenega ukrepa. Odločitev občnega zbora je dokončna. IV. FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA 29. člen Finančno poslovanje društva poteka v skladu z veljavnimi predpisi. Vodi ga blagajnik društva, lahko pa se ga poveri nekomu tretjemu. O svojem delovanju poroča upravnemu odboru, nadzornemu svetu in občnemu zboru, kateremu tudi odgovarja. S sredstvi s katerimi društvo razpolaga, upravni odbor gospodari in z njimi zagotavlja uresničevanje in izvajanje dejavnosti društva. Finančno in materialno poslovanje društva podrobneje določa Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju. Pooblastila za upravljanje z žiro računom ima predsednik društva. Podpisuje naloge za izplačilo in druge finančne listine. Društvo ima žiro račun pri banki, ki jo izbere upravni odbor. 30. člen Prihodki društva so: a) sredstva iz Študentske organizacije Pravne fakultete oz. univerze, b) javna sredstva, c) članarina, d) darila, volila in zapuščine, e) dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic, f) prispevki donatorjev, g) drugi viri. Če društvo pri opravljanju svojih dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno. Vsakršna delitev sredstev in premoženja
društva med njegove člane je po zakonu nedopustna. 31. člen Vsi prihodki in izdatki morajo
biti zajeti v finančnem načrtu. Finančni načrt sprejema na podlagi predloga
upravnega odbora občni zbor pred začetkom poslovnega leta. Če finančni načrt
ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se do sprejetja
finančnega načrta za tekoče leto nadaljuje začasno finančno poslovanje po
prejšnjem finančnem načrtu. 32. člen Delovanje društva je javno. Društvo lahko s splošnim aktom v skladu z zakonom določi, katero delo, posamezna dejanja, podatki ali opravila niso dostopna javnosti. Društvo zagotavlja javnost svojega dela preko sredstev javnega obveščanja s tem, da: a) svoje člane obvešča z vabili in zapisniki, b) so zapisniki vseh organov društva dostopni vsem članom društva, c) organizira novinarske konference in daje novinarjem gradiva in druge informacije o delu društva, d) razpravlja o predlogih in predlagatelje obvešča o svojih sklepih. Za javnost dela društva je odgovoren njegov predsednik. Način
obveščanja članov in javnosti določi upravni odbor. V. PRENEHANJE DRUŠTVA 33. člen Društvo preneha obstajati, če: a) pade število članov pod 10, b) se za to na občnem zboru odločita vsaj dve tretjini vseh članov društva, ob prisotnosti polovice vseh članov, c) po samem zakonu. 34. člen V primeru prenehanja delovanja
društva se premoženje društva prenese na sorodno društvo na Pravni
fakulteti, ki ga določi občni zbor društva skupaj s sklepom o prenehanju
delovanja. Podpis predsednika: Datum: Ljubljana, 22.7.2001, popravljeno 28.8.2001 |
Spletni "majster" Izak Matej Ciraj
|
|
Piši [email protected] in se razpiši, saj si pravink/ica! Urejam: Izak Matej Ciraj Izi d Bizi |