:: PUNK LUDILO  Hokus Pokus   ::

 

 

Festival Hokus Pokus
            8.10.2004 - grad Vipol�e, Gori�ka brda

 

Po organizacijskem polomu majskega Born To Be Wild je skepticizem okrog neuveljavljenih festivalov povsem pri�akovan in Hokus Pokus ni bil nobena izjema.
Program je deloval obetavno, zato sva s fotografinjo Mateo v petek popoldne v sladkem obetanju dobrega �ura z veseljem odrinili iz son�ne Ljubljane. Z vmesnim postankom, ki je terjal minute za nakup zajetne koli�ine hmeljevega soka, sva do Vipol� v Gori�kih brdih potrebovali dve uri in pol.
Prvi vtis po vstopu na prizori��e je bil precej mla�en; kljub lepi lokaciji in pestremu programu je bilo ob za�etku ob�instva kar grozljivo malo - morda nekaj deset, ve�ina pa je nosila ro�nate zapestne trakove, ki so jih dodeljevali akreditiranim novinarjem, nastopajo�im in delovni sili.
Postavili sva edini �otor na camp prostoru in odhiteli pred oder zunanjega dogajanja, kjer so ravnokar s tonsko vajo kon�ali kamni�ki Corkscrew. Sound check se je nadaljeval v koncert zgoraj omenjenih. (Skoraj) vedno odli�ni Corkscrew so svoj tri�etrturni program izvedli korektno, �eprav je imel eden od kitaristov velike te�ave z opremo, kar je seveda vodilo k temu, da ga je bilo komaj sli�ati. Posledi�no je sound deloval precej bolj prazno kot smo ga vajeni od tega crossover banda... Kljub temu pa je bilo tistih nekaj poslu�alcev vidno navdu�enih.
Sledila je �e vedno metalskemu duhu zvesta predstava skupine Sarcom. Jezni vokalist je s svojo prezenco �e potenciral dobro razpolo�enje publike; zvo�no zelo zadovoljiva podoba banda pa tamkaj�njih zijal ni pustila hladnih. Ko so Sarcom kon�ali, sem se preselila v grajsko klet, kjer se je obetal drugi del ve�ernih koncertov.
Prvi na seznamu je nastopil skupek mladeni�ev iz sosednje Hrva�ke, po imenu Debeli precjednik. Zaigrali so na dobro preizku�eno noto ter pri�eli s coverjem legendarnih The Ramones, Sheena Is A Punk Rocker. Nadaljevali so s poslu�ljivim avtorskim punkom, z okusno postavljenimi vlo�ki ska-ja, manjkalo pa ni niti samoironi�nih komentarjev, ki so se dotikali EU...
Po koncu njihovega dela se je pred odrom zbralo znatno �tevilo ljudi.
Postavitev scene je kazala na skoraj�nji koncert naio ssaion. Velenjska velesila dodelanega imid�a je najprej odigrala prvi single z debitantske plo��e. Njihov izredno opazen scenski nastop ka�e na pri nas tako zelo redek profesionalizem, obenem pa ni sporna niti uigranost banda. Numetal z violinskimi vlo�ki in spevnimi vokalnimi linijami je v �ivo izveden do potankosti na mestu. Edino, kar me je zmotilo, so bili sampli spremljevalnega vokala, ki rahlo kazijo organskost.
naio ssaion so zaradi bolezni vokalistke in posledi�no njene nezmo�nosti izvedbe celotnega programa, nekaj komadov prekmalu zaklju�ili.
Na svoj ra�un so tako pri�li idrijski de�ki Zablujena generacija in njihovi mnogi prisotni fani. Pevec jih je v �tartu posku�al razvneti z (milo re�eno) nekoliko zafu�ano zimzeleno melodijo Dan ljubezni in izzval navale po-smeha. Preprosti pop-punk (to sploh obstaja?) hiti v stilu 'Patricija-ja-ja rada fa-fa-fantazira' so �ura la�no, od popoldneva mo�no naraslo mno�ico pripeljali do ekstaze. Zablujeno generacijo sem doslej videla dvakrat in obakrat so name pustili vtis banda za �tudentske �ure tipa Kingston, le da mnogo bolj prebavljivega. Vi�ek preprostosti torej in za nezahtevno poslu�alstvo vse lepo in prav.
Zadnji je na oder prikorakal Mr. Misdemeanor �nopc Mothafucker Klemen Klemen.
Njegov nastop je deloval �anrsko malce izven konteksta, a 'zloglasni' trnovski rapper je uspel s svojim ve�nim boli-mene-qrc-za-vse-attitudeom folk obdr�ati na nogah in v dobrem razpolo�enju. Ke� pi�ke in veseli puhalci so se s Klemnom zna�li na isti valovni dol�ini.

Zaklju�ek?
Premalo ljudi domnevno zaradi �ibke reklame; ozvo�enje solidno... �tevilo �otorov na camp prostoru: 1... :)
Mene osebno so najbolj prepri�ali Corkscrew in naio ssaion.
Zakaj Corkscrew?
Beri report iz Kamnika- tokrat je bilo precej bolje...
zakaj naio ssaion?
Beri intervju spodaj.

 

 

 

INTERVJU Z NAIO SSAION

Stala sem pred odrom na festivalu v Vipol�ah in nestrpno pri�akovala nastop numetal zasedbe naio ssaion. O bandu in dogajanju okrog njega sem imela precej informacij, preplavljali pa so me me�ani ob�utki. Be�no sem se jih spominjala s koncerta na Koro�kem, kjer sem ujela zadnjih pet minut, ki name niso naredile posebnega vtisa.
�e vedno se jih spominjam, ko so �e kot Senza nastopili v ljublj anskem Hound Dogu; predvsem po tem, da so izvedli cover odli�nih System Of A Down, Toxicity.
Pravzaprav nisem vedela, kaj lahko pri�akujem. Sli�ala sem mnogo govoric in spremljala nekaj forumskih debat, kjer sem naletela na nemalo o�itkov, ki so se dotikali prejetih nagrad na mednarodnih nate�ajih, �e� kako je nekaterim uspeh prine�en na pladnju. In kako je najla�je ustvarjati po preizku�enem receptu drugih bandov. Sama si mnenja nisem ustvarjala, ker na�eloma tega ne po�nem. Z zanimanjem sem spremljala skupino, ki je za�ela s koncertom. Najprej je bilo mo� opaziti izjemno dodelan odrski image; tako obla�ila kot platna z njihovim logom, razprostrta �ez backline. Zadeva je izgledala res atraktivno.Pred odrom se je zbralo veliko �tevilo prista�ev velenjskega banda.
U�esom prijetni (nekateri to smatrajo kot negativno dejstvo, kar je meni �e vedno nedoumljivo) avtorski komadi zvenijo aran�majsko do potankosti dodelani, kitare so usklajene (brez ve�nega poka�i-kaj-zna� izpostavljanja), vlo�ki elektri�ne violine pa so okusno postavljeni. Bend ni eno le v igranju, temve� tudi v mimiki. Pravi mali spektakel torej.
naio ssaion se glasbe lotevajo z ogromno mero profesionalizma, kar sem preverila �e dan kasneje na snemanju njihovega drugega videa. Nad vsem skupaj sem bila prijetno presene�ena, saj sem v preteklih letih intenzivno spremljala razvoj mnogih slovenskih bandov, a �esa podobnega �e nisem videla.
Vse skupaj me je privedlo do razmi�ljanja, kako �alostno je pravzaprav dejstvo, da �love�ka zavist v�asih res presega vse meje dobrega okusa. Znatno �tevilo lepih dose�kov dokazuje, da naio ssaion ni le �e en band, ki kopira tuje trende, kot jim je mnogokrat o�itano... Smernice so �e postavljene in dandanes je te�ko biti inovativen.
Mene osebno sama glasba naio ssaion morda niti ne bi povsem prepri�ala, skupaj z energijo, uigranostjo in stylingom pa je rezultat ve� kot zadovoljiv.
In zanimivo je, kako negativne odzive pri nekaterih spro�a denimo njihova koreografija, ozirajo� se na to, da bi v tujini tak�en nastop ocenili kot profesionalen. Kar sledi, je torej namenjeno tistim, ki so tako obremenjeni sami s sabo in lastnimi frustracijami, da pozabijo postaviti mejo med izra�anjem svojega mnenja in nesmiselnim obkladanjem.
Kaj je merilo za uspeh? Dose�ki, ki jih tujina sprejme z odprtimi rok ami, doma naletijo na neodobravanje. Kaj je torej zadosti, da zadovolji� doma�e ob�instvo? Trdo delo o�itno ni dovolj..
Mladim bandom ne dajemo �asa, da se glasbeno razvijejo, tovrstna nastrojenost pa je le eden izmed razlogov, zakaj bomo Slovenci �e nekaj �asa ti�ali na nivoju 'ti si moje sonce'...

Na nekaj mojih vpra�anj sta za Undermuzo odgovorila kitarist Tine in basist Lenart.

Eye-ree: Mno�ice ne morejo mimo predal�kanja. Kako bi se �an rsko opredelili sami?
Tine: Pogosto vendar ne enostavno vpra�anje, saj se ne da nobene glasbene zvrsti do potankosti definirati. Veliko bendov se ob tem vpra�anju opredeli kot me�anico razli�nih �anrov, mi se enostavno opredeljujemo kot numetal, pri tem pa velikokrat predvsem v Sloveniji naletimo na kup komentarjev kaj smo in kaj nismo, zato bom tokrat izjemoma na�o glasbo opredelil kot nussaion :)

Eye-ree: Delate na vokalni melodiki, violinskih vlo�kih in trdih distorziranih rifih. Kje po va�em mnenju le�i kvaliteta glasbe naio ssaion?
Tine: Na�a najve�ja kvaliteta je definitivno naio ssaion zavest, ki smo jo razvili v �asu, ki ga pre�ivljamo skupaj. Smo team in ne skupina posameznikov, dihamo, garamo drug za drugega imamo velike ambicije, ki jih samo z dobrim igranjem ne more� dose�i. Seveda imamo vsi glasbeno podlago na kateri gradimo, brez tega ne gre, vendar gre predvsem za sistemati�no grajenje, dozorevanje na�e glasbe skupaj z nami. Mi smo kar ustvarjamo in �ivimo; naio ssaion.

Eye-ree: Zmaga na dveh mednarodnih nate�ajih in uspe�no koncertiranje znotraj in izven na�ih meja sta dejstvi, ki govorita zase. Kljub temu pa ostaja nekaj tistih, ki vam tovrstne uspehe o�itajo z najbolj nemogo�imi argumenti. Vam ti negativni odzivi pridejo do �ivega?
Lenart: Tak�nih, ki bi oporekali na�i zagnanosti ali kako druga �e dvomili v sposobnosti tega benda, ni mnogo, kar dokazuje, da velika ve�ina podpira naio ssaion. Zdi se mi, da tiste preostale najbolj moti na� pristop k delu, ki ga tako predano in z veseljem opravljamo. Seveda pa je stvar velikokrat v tem, da nam me�ejo polena pod noge tisti, ki �elijo usmeriti pozornost bolj na njih same kot pa konkretno na na� bend.

Eye-ree: Uspeh je v ve�ini primerov produkt trdega dela. Se naio ssaion zavija v vato ali v placu ��ije kri?
Tine: Zanimivo je, da smo ob tem ko smo se z numedio uspe�no postavili na slovensko glasbeno sceno naleteli na kup vpra�anj kako nam je vseskupaj uspelo �ez no�. Nimamo recepta za uspeh �ez no� in ne zavijamo se v vato, ampak �e dolgo garamo v placu, ki je postal na�e zato�i��e. Vse kar nam je uspelo do sedaj je plod gara�kega dela na placu in seveda malo sre�e, brez katere ne gre.

Eye-ree: Alternativci vas mno�i�no zavra�ajo, bejbike na pilih v prvih vrstah prepevajo besedila, fane new agea pa in�trumentali povle�ejo v klasi�en nu-metal moving. Kak�na je va�a ciljna publika?
Lenart: Slovenija nima dovolj mo�ne alter scene, kar pa ni ni� �udnega, ker ima dr�ava tako ali tako premalo ljudi in posledi�no tudi �al premalo tistih,ki bi to sceno podpirali. Ne strinjam se s tem, da bi nas kaj mno�i�no zavra�ali, zanimivo pa se mi zdi, da so alternativci toliko obremenjeni z lo�nico alter/mainstream, da v�asih spregledajo kvaliteto bendov, hkrati pa se ne zavedajo, da tudi vsak dober in perspektiven slovenski alter band, ki si �eli igrati na ve�jih odrih pod mo�nej�im ozvo�enjem, niti nima druge izbire kot da pade v mainstream, ker kak�nih alternativnih ve�jih koncertov sploh ni. Na�a ciljna publika je tista, ki gre v korak s �asom, ki je sposobna ceniti svet in ljudi okoli sebe, neobremenjena s preteklostjo in brez predsodkov.

Eye-ree: Na va�ih koncertih ne gre zgre�iti t.i. koreografije. Prihaja ta fizi�na usklajenost iz momentalnega feelinga ali je namenjena zgolj atraktivnemu odrskemu imid�u?
Lenart: Tovrsten �anr glasbe le s te�avo prena�amo, tako da smo pri miru, �e recimo kje na kavi, kaj �ele pod odrom. Da bi se uspeli upreti noremu ob�utku groova in sekanja na odru samem, pa je totalno nepojmljivo. Do usklajenosti je pri�lo ��asoma, ko smo ugotovili, da lahko na�e ob�utke manifestiramo v nek vizualno privla�en koncept, ki bo na�i energiji na odru dodal poseben priokus.

Eye-ree: Prihaja do mnogobrojnih primerjav z bendi kot so Evanescence in Guano Apes. Kje naio ssaion �rpa inspiracijo oz. kaj si ti doma najraje vstavi� v player?
Lenart: Do primerjav vedno prihaja in vedno bo. To pa zato, ker je neko novo stvar najla�je predstaviti v primerjavi z ne�im �e znanim. Bolj pomembne so druga�nosti in posebnosti. Prepri�an sem, da je naio ssaion dovolj druga�en in poseben, in �e ga ho�e nekdo opisati, je potrebno malce ve� napora kot samo podati zgornje primerjave. V bendu je 6 ljudi in vsak �rpa svojo inspiracijo drugje. Osebno obo�ujem SOAD, zadnje dni se dosti posve�am prvinam Mudvaynov, za sprostitev pa u�ivam v melodijah Linkin Parkov. Glede samega principa dela in ustvarjanja pa se v bendu znamo uskladiti, kar je seveda nujno potrebno, �e ho�emo, da stvar funkcionira tako kot je potrebno za 6 razli�nih poti do skupnega cilja.

Tine: Da nas primerjajo z bandi kot sta Evanescence in Guano Apes nam je ql, saj so to odli�ni bandi, vendar pa na�a glasba ne temelji na kopiranju na kar vseskupaj namiguje, vzporednice pa so: tr�a podlaga, �enski vokal.. V mojem playerju se vrti ogromno razli�ne glasbe tako slovenske kot tuje. Pri dobri glasbi ne gledam na zvrst, prevladuje pa numetal, rock... Najve�krat si zavrtim Ill nino, Korn, Linkin park, Rage against the machine... Vsak v bandu pa ima svoj okus, vsi imamo radi iste �anre, vendar �rpamo inspiracije vsak na svoj na�in.

 

Avtor: Eye-ree
Fotke:
Matea

 

 

 

Hosted by www.Geocities.ws

1