ZA DOBROTO I ZLOTO VO
ODNOSOT JAS I BLI@NIOT
Ako napravime edna iskrena i
objektivna analiza za na{iot odnos kon bli`niot, odnosno kon lu|eto so koi
sekojdnevno sme vo li~nosna bliskost, }e zabele`ime razni sostojbi vo na{ata
du{a koi se plod od me|uli~nosnite odnosi. Tie razni sostojbi, bez mnogubrojnite
nijansi, mo`eme da gi podelime na du{epolezni i du{ovoznemiruva~ki, ili poto~no,
dobri i zli. Vo korist na ponatamo{niot razvitok na tekstot su{tinski va`no e
u{te vo po~etokot da se razjasni {to e dobro, a {to e zlo. Za da
se odgovori na ova pra{awe treba da se trgne od nekoj eti~ki kriterium nadvor
od nas ili od na{eto li~no iskustvo vo odnos na toa {to podrazbirame pod dobro i
zlo. Jas kako hristijanin, kako li~nost koja veruva vo Boga, odgovorot na
pra{aweto go baram vo li~nosta Bo`ja, vo Negovoto otkrivawe na vistinata i vo
moeto duhovno iskustvo od i vo taa vistina. A taa vistina otkriva ne{to {to go
zbunuva sovremeniot ~ovek (~ovek bez koren i duhoven uvid), otkriva deka
zloto ne postoi, deka toa nema svoja ontologija, odnosno Bog ne go sozdal.
Postoi (ima bitie, bitisuva) samo ona {to e sozdadeno do Boga, kako vo duhovniot
taka i vo materijalniot svet, a se {to e sozdadeno od Boga e dobro. Za
toa ni svedo~i i zapi{anoto otkrivawe Bo`jo vo Sv. Pismo. Tamu e zapi{ano
slednoto: I vide Bog deka e mnogu dobro se ona {to go sozdade (1.Moj. 1,31). Ako
e toa taka, a taka e, toga{ od kade zloto vo na{iot od Boga blagosloven i
sozdaden poredok na postoewe (vo na{iot svet)? Otkrovenieto ni go dava i toj
odgovor. Vo nego mo`eme da zabele`ime deka dobroto e sovr{ena sostojba i poredok
na postoewe blagosloven i sozdaden od sovr{eniot Tvorec. Dobroto se prepoznava
po toa {to e qubov, vistina, ubavina, smisla, milost, harmonija, zdravost,
celost, slu`ewe, tvore{tvo, svetost…
Li~nosta {to gi poseduva tie karakteristiki e dobra i e vo dobroto.
No se nametnuva eden problem. [to ako li~nosta, a li~nosta e li~nost zatoa {to e
slobodna i mo`e da izbira, izbere da se sprotistavi na dobroto, odnosno
se sprotistavi na sovr{eniot poredok i sostojba na postoewe. [to mo`e da se
slu~i toga{? Otkrovenieto ni odgovara deka vo takov slu~aj zapo~nuva vo
li~nosta, {to svesno i slobodno se sprotistavuva na dobroto, da se
sozdava edna protivpolo`na, bolna sostojba, {to nie ja narekuvame zlo ili
svesno i pakosno sprotistavuvawe na dobroto (ne-dobro). Ako dobroto se
prepoznava vo gore nabroenite sostojbi, zloto se prepoznava vo sprotivnite
od niv. Toa se prepoznava vo omrazata, lagata, neubavoto, besmislenoto
(apsurdot), nemilosrdnosta, haosot, bolesta, egoizmot, despotizmot,
destruktivnosta, ogrevovenosta (li~nosnoto, duhovnoto mrtvilo i proma{uvawe)…
Li~nosta {to gi
poseduva tie karakteristiki e zla i e vo zloto, ili poto~no
ka`ano, taa e vo bolest i e potrebno le~ewe.
Spored ova se
zaklu~uva deka Bog ne e tvorec na zloto, i deka toa nema postoewe samo po sebe
(kako ne{to sozdadeno od Boga), tuku toa postoi samo kako sostojba (kako
negativen odnos kon nekoj ili ne{to) vo li~nosta {to se sprotistavuva na
dobroto. Ako li~nosta {to se sprotistavuva na dobroto i e vo zlo
prestane da se sprotistavuva na dobroto i posaka da se vrati vo prvobitnata
zdrava i blagoslovena sostojba na postoewe, toga{ zloto,kako akt na pogre{en
izbor,prestanuva da postoi, no sepak vo li~nosta i nejzinata priroda ostanuva
posledicata od zloto koja treba da se izle~i i nadmine so zaemen odnos pome|u
Boga i li~nosta. Spored svedo~eweto na otkrovenieto Bo`jo, prvata li~nost koja
svesno i slobodno se sprotistavi na dobroto, na taa qubovnosovr{ena sostojba na
postoewe, poradi svojata gordost (nerealno, samobendisano, samo`ivo i
la`no do`ivuvawe na svojata li~nost) se utvrdi vo taa bolna sostojba i
kako posledica na seto toa taa postana satana ili protivnik (onoj koj se
protivi) na postoeweto vo dobroto i na Tvorecot na dobroto. Sv. Pismo za ovaa
tragedija {to se slu~ila za prvpat vo duhovniot (angelskiot) svet ni svedo~i
vaka: Ti be{e pomazan heruvim (angel vo najvisokata duhovna hierarhija) za da
osenuva (za{tituva), i Jas te postaviv za toa; ti be{e svetata Bo`ja gora, ode{e
srede ogneni kamewa. Ti be{e sovr{en vo pati{tata tvoi (be{e vo dobroto,
raste{e, tvore{e, izbira{e i se usovr{uva{e vo dobroto), od denot koga be{e
sozdaden (sozdaden od Boga kako dobar), se dodeka ne se najde vo tebe bezakonie
(gordosta koja go motivira sprotistavuvaweto i uni{tuvaweto) (Jezekiil 28,
14-15). Od li~nosta na satanata (protivnikot) ovaa bolna sostojba ili zloto,
preku lagata (ne-vistinata), se pro{iri i vo golem del od angelskiot
svet ( vo edna tretina od angelite i tie stanaa demoni, prenesuva~i na zloto).
Destrukcijata, bolesta i otrovot na zloto, isto preku lagata na satanata
(1.Moj.3,1-9), no i poradi naivnosta, nezrelosta i neposlu{nosta na na{ite
praroditeli Adam i Eva, se vseli vo li~nosta na ~ovekot i se projavi vo negovata
priroda (du{a i telo), vo negovite dela i vo negoviot odnos kon bli`niot
i Boga. Vo ponatamo{niot del na tekstot najmnogu vnimanie }e posvetime na
vlijanieto na dobroto i zloto, na ovie dve sprotistaveni sostojbi na postoewe,
vo izgraduvaweto na me|uli~nosnite odnosi.
Ako treba so
najmalku zborovi da se definira hristijanstvoto, ili poto~no ka`ano, Hristovoto
u~ewe (evangelieto), toga{ treba da se ka`e deka toa u~ewe e otkrovenie Bo`jo
koe ima za cel da ne nau~i kako na vistinski (dobar) na~in do go izgraduvame i
osmisluvame na{iot odnos (vo momentalnata padnata sostojba na postoewe)
kon na{iot Tvorec, kon samite sebe si, kon na{ite bli`ni, kon prirodata i se {to
ne opkru`uva. Ne slu~ajno najgolemata Hristova zapoved glasi: Vozqubi go
Gospoda, svojot Bog, so seto svoe srce, i so seta svoja du{a, i so
siot svoj razum (so polnotata na svojata li~nost); toa e prva i
najgolema zapoved; a vtorata e sli~na na nea: Vozqubi go svojot bli`en
kako sebe si (ako so polnotata na li~nosta go qubime Tvorecot, }e se qubime i }e
se osoznaeme sebesi, a toga{ sme podgotveni da go qubime i bli`niot)! Na tie dve
zapovedi se krepat celiot Zakon i Prorocite (Matej.22,37-40). Ovie
dve zapovedi se vrvot na otkrovenieto Bo`jo kako vo Stariot zavet (pred
doa|aweto Hristovo) taka i vo Noviot zavet. Nekoj mo`e da ka`e deka toa se mnogu
ednostavni raboti, no nepoznavaweto i nepraktikuvaweto na ovie zapovedi mo`at (a
toa ve}e se slu~uva od Adam i Eva do denes) da go napravat na{iot `ivot podoben
na pekolot (sostojba na ~isto zlo). Nasekade okolu nas, vo nas samite i vo
na{iot odnos kon bli`nite, nie sme svedoci na projavata na zloto, na taa bolna
antiqubovna sostojba koja sekoga{ ima za cel da ne odeli od bli`nite (egoisti~ki
separatizam), od Boga, pa i od samite sebe si ({izofrenija i duhovno mrtvilo).
Sekojdnevno vo na{ata du{a go ~uvstvuvame voznemiruvaweto, stegnatosta i
apsurdot koi se plod na zliot (ne-dobriot) odnos na na{iot bli`en kon nas, no
sekojdnevno, od na{iot bli`en ~uvstvuvame i qubov, `rtva, radost i vnimanie koi
ni ja hranat, {irat i osmisluvaat na{ata du{a, na{ata li~nost. Zo{to odnosot
na nekoi lu|e kon nas ne voznemiruva, zgr~uva, ispraznuva, ni budi gnev i
odbramben stav, a odnosot na nekoi lu|e ne oqubovuva, smiruva, ispolnuva,
o`ivuva i otvara? Odgovorot na ova pra{awe treba da ne vnese vo samata srcevina
na tekstot, da ne vnese vo tajnata na li~nosta i vo dvete nejzini osnovni
sostojbi, vo blagoslovenata sostojbata na dobroto i vo bolnata sostojbata
na zloto.
Vo Bo`joto
otkrovenie, vo starozavetnata zaednica na drevniot Izrael i vo novozavetnata
Crkva, li~nosta se do`ivuva i se razbira kako obraz (slika) Bo`ji
(1.Moj.1,26) koj treba da se upodobuva, da se usovr{uva i da sozreva vo
prvoobrazot (arhetipot), vo li~nosta na svojot sovr{en, vo dobroto i qubovta,
Tvorec. Vo gorniot del na tekstot spomnav deka edna li~nost od angelskiot svet
svesno i slobodno otstapuva od postoeweto sozdadeno i blagosloveno od Boga i taa
vo sebe gi zloupotrebuva (gi upotrebuva za zlo, gi svrtuva protiv dobroto) site
li~nosni potencijali i sili {to Tvorecot i gi daril pri sozdavaweto. Taa
li~nost (satanata - protivnikot) vo site li~nosti (od angelskiot i ~ove~kiot
svet) {to se otvorile i }e se otvorat za nejzinata laga go
vbrizguva otrovot na nejzinata bolna i uni{tuva~ko nastroena li~nost (zatoa se
narekuva zmija). I zatoa sekoga{ koga }e stapime vo kontakt (me|uli~nosen
odnos) so li~nosti koi svesno ili nesvesno (kako posledica na praroditelskiot
grev) vo sebe go imaat vo pogolema mera otrovot na zlopri~initelot,
du{ata ni se voznemiruva i se pla{i, a odnosot so takvi li~nosti po pravilo
odnapred e osuden na haos i propast. Treba da se potencira deka site lu|e, seto
~ove{tvo po padot na na{ite praroditeli, vo svojata li~nost i vo svojata priroda
go imaat ovoj otrov. No nekoi li~nosti, so pomo{ Bo`ja i po svoja voqa, se borat
protiv otrovot na zloto i se ~istat od posledicite i navikite koi se nesakani
ostatoci od deluvaweto na zloto vo niv. So takvi li~nost odnosot e kvalitetno
razli~en vo sporedba so li~nostite koi ne se borat protiv zloto vo sebe ili duri
svesno go neguvaat i razvivaat (satanopodobnost).
Li~nosta koja preku
pokajanieto (budeweto od duhovnoto mrtvilo) svesno, iskreno i objektivno }e
go uvidi zloto i negovite posledici vo sebe, vo svoite dela i
me|uli~nosni odnosi, i }e se potrudi da se o~isti od istoto, }e stekne uvid
vo svojata vistinska od Boga sozdadena sostojba na postoewe. Taa }e gi
po~uvstvuva site svoi li~nosni potencijali i sili koi pred toa bile svesno ili
nesvesno (zarobeni) upotrebuvani za zlo, no koi po budeweto od ogrevovenoto
duhovno mrtvilo, prirodno se naso~uvaat kon tvoreweto na dobro ili kon
postoeweto vo dobro. Toga{ li~nosta zapo~nuva na vistinski na~in da go `ivee
`ivotot daren od Boga i istiot da go osmisluva so ve~nite qubovni vrednost. Vo
me|uli~nosniot odnos so takva li~nost se nadminuvaat preprekite (egoisti~nite
yidovi) koi se plod na gordosta, suetata, zavista, al~nosta, slavoqubieto.
srebroqubieto, slastoqubieto, samo`ivoto slepilo za interesite i potrebite na
bli`niot, a se osoznavaat qubovnite duhovni sili koi li~nostite gi motiviraat da
go odr`uvaa, osmisluvaat i razvivaat svojot li~nosen odnos i toa vo ve~na
perspektiva.
Sekojdnevieto na
na{eto op{testvo, pa i na op{testvata vo ovoj na{ svet vo globala, se ispolneti
so site mo`ni sostojbi i projavi na dobroto i zloto. Mudrosta vo razlikuvaweto
na ednoto od drugoto e mo`ebi najgolemoto ne{to {to eden ~ovek mo`e da go
postigne vo ovoj svet. Bez taa mudrost bi ostanale bezumni, otvoren prostor za
manipulacija od site onie koi svesno la`at i tvorat zlo. Bez taa mudrost site
na{i odnosi se odnapred osudeni da stanat stapica vo koja }e se
izma~uvame sebesi no i na{ite bli`ni.
Va{ vo Hrista, brat Ivica Todorov,
Теолог
Во повеќе
Црковни општини (во рамките на
Скопската Епархија на МПЦ) во градот Скопје и околината се одржуваат часови по
веронаука, воведување во духовниот живот и духовни средби. Секој православен
христијанин, секој кој сака да се сретне и запознае со ВИСТИНАТА може да дојде и
да научи повеќе за големите тајни на нашата православна вера и Црква.
Предавањата се одржуваат во следните Црковни општини -
Св Димитриј
(Центар) - Среда и Петок од 18, тел 162919
Св Климент (Центар) - Среда и Четврток од 17, тел 227450
Св Петка во (Црниче) - Вторник и Четврток од 18, тел 128140
Св Петар и Павле (Ѓ. Петров) - Среда и Четврток од 18, тел 341257
Св Ѓорѓија (Чаир) - Понеделник и Среда од 18, тел 622455
Св Спас (Маџари) - Вторник и Петок од 18, тел 530623
Св Наум (Радишани) - Вторник и Среда од 18 тел 673399
Св Ар Михаил (Автокоманда) Вторник и Петок тел 117394
Св. Петар и Павле (село Горно Лисиче) Недела од 16,30 тел 125215
Сите Линкови За Овој Сајт На:
www.geocities.com/tivkasvetlina
