�e bi slu�ajno imela mo�nost izbirati, ne vem katero �ivo bitje bi bila. Povsem vsaka oblika �ivljenja ima svoje prednosti in svoje slabosti. Gotovo bi bila raje �lovek kot njegov su�enj doma�i konj, �eprav kakor veste, obo�ujem konje. Toda ali ne bi bilo morda bolje biti precej manj razvita vrsta? Modrozelena cepljivka, karkoli to�no je �e to? Ali pa precej bolj razvita, kako bi bilo biti rastlina? Rastline so po mojem mnenju najbolj razvite od vseh �ivih bitij (saj veste, avtotrofnost je ena najve�jih prednosti), same si pridelujejo hrano, so prakti�no neodvisne od drugih. Ampak ne vem �e so zaradi te svoje razvitosti kaj bolj sre�ne, saj ne vem kako je biti rastlina. Dobro, ostanimo v na�ih dimenzijah, toda resni�no se je pomembno zavedati, da mi brez rastlin ne bi pre�iveli, obratno pa to ne velja: njim bi bilo brez nas �e mnogo lep�e. Nekaj podobnega velja tudi za �ivali, bakterije in glive. Stanje je zdaj tako, da ena vrsta vlada tiransko vsem drugim. Nekaj podobnega se je zgodilo �e prej, v �asu dinozavrov, pa tudi prej in pozneje. O�itno je �ivi svet zgrajen tako, da mu mora nekdo vladati, da mora biti nekdo na vrhu. Toda ali je prav trditi, da so dinozavri ve� vredni od mi�i, kralji ve� vredni od kmetov, bela rasa ve� vredna od �rne? Da je vladajo�a rasa, vrsta, dru�ina, red najvrednej�i? Da je �lovek bolj popoln od drugih �ivih bitij? Naj za odgovor uporabim pregovor- ljudstvo je lahko ljudstvo brez vladarja, vladar pa ne vladar brez ljudstva. Oziroma v na�em primeru: �lovek brez drugih bitij sploh ne pre�ivi. Najbolj sme�no se mi zdi vpra�anje: Ali je �lovek ve� vreden od �ivali? Lepo vas prosim, kak�na besedica �e manjka, npr. OSTALIH. Kaj pa je �lovek drugega kot �ival, strunar, vreten�ar, sesalec, primat in kar je �e teh zadev? Kaj je �lovek drugega kot ena sama vrsta? Mar je potrebno izkoreniniti vse zakonitosti, do katerih se je dokopala biologija in uvrstiti �loveka v posebno kraljestvo, kraljestvo �loveka, kraljestvo z eno samo vrsto? Ne vem komu bi se zdelo to smiselno. �e eno vpra�anje bom na�ela: je �lovek najbolj razvit od vseh �ivali? Kaj sploh pomeni da je razvit? Ne da vlada, ampak da pre�ivi, da ima dolo�ene sposobnosti. �e me spomin ne vara, smo se v enem od razredov osnovne �ole u�ili o razlikah med ljudmi in ostalimi �ivalmi. Med njimi so bili, da je �lovek zmo�en abstraktnega razmi�ljanja, da razvija umetnost, da je sposoben na�rtnega razmi�ljanja... Za nekatere od teh stvari sploh ni dokazano da jih ostala �iva bitja res nimajo, nekatere vrste pti�ev npr. gradijo veli�astna in estetska gnezda prav s �utom za umetnost in z manj ki�a kot �lovek. Pes, ki zagleda na mizi klobaso, pa je v sobi njegov gospodar, klobase ne bo vzel, ker bo kaznovan- po�akal bo, da gre gospodar ven in jo nato izmuznil. Ne recite, da to ni na�rt. Glede abstraktnega razmi�ljanja- doka�ite, da mravlje ne razmi�ljajo o smislu �ivljenja! Trditvi da razmi�ljajo in da ne razmi�ljajo sta obe enako verjetni, ker zaenkrat ne poznamo testa za merjenje. Toda tudi v primeru, da so nekatere lastnosti res lastne le na�i vrsti (kar je skoraj gotovo) in so v drugih zakrnele, velja tudi obratno. �ivali za�utijo bli�ajo�i potres, nadnaravne sile-duhove, slutijo bli�njo prihodnost in kar je �e podobnih nenavadnih stvari, ki jih opa�amo- pa spet le nekatere od njih. Vsaka vrsta je enkratna in v mnogo�em podobna drugim, a se od drugih tudi razlikuje. Bolj je verjetno, da bo imela take lastnosti kot �lovek opica, manj verjetno ma�ka, �e manj verjetno de�evnik, ker smo si vedno bolj narazen v rodoslovnem drevesu. Mi pa� ne potrebujemo za na� na�in �ivljenja nekaterih �util in sposobnosti, zato jih nimamo, drugi jih pa imajo. Vendar zato niso ni� manj pomembne- �e vedno so za nekatere �ivljenjsko va�ne. Morda druge vrste zaznavajo �e druge dimenzije in imajo �utila, ki si jih sploh ne predstavljamo. Tu je tudi te�ava komunikacije. �e sklepamo po lastni vrsti, se med seboj lahko neovirano sporazumevajo pripadniki iste vrste, ali pa �e to ne (razli�ni jeziki pri ljudeh). Med vrstami pa obstajajo dolo�ene omejitve. �aba �torklji ne bo razlagala, kako jo je zapustil partner ampak se bo odela v svarilne barve- nevarna sem. To je vse, kar �torkljo zanima o tej �abi in vse kar �aba ho�e od torklje je, da je ne poje. Med vrstami torej obstaja le zares najnujnej�a komunikacija, ki je namenjena le ciljnim bitjem. Moje mnenje je, da se veliko drugih �ivali sporazumeva s pomo�jo misli (telepatije) ali �e s �im drugim. Tudi ljudje smo tega zmo�ni, a ker smo razvili drug na�in komunikacije (govor), se ta sposobnost pojavi le tu in tam. �e vedno pa ne gre mimo dejstva, da je �lovekova kombinacija lastnosti o�itno najugodnej�a za vladanje na tem svetu. Torej bi v tem primeru veljala trditev, da smo najbolj�i - ustvarili smo civilizacijo, v kateri ni surovega boja za obstanek, izumili smo ne�teto stvari, druga �iva bitja smo izrabili v svoj prid. Toda s tem smo si nalo�ili ogromno odgovornost za ta svet, ki pa se je premalo zavedamo. Tako neumna bitja smo, da si �agamo vejo, na kateri sedimo, uni�ujemo si mo�nosti za pre�ivetje. Druga bitja so morda povsem zadovoljna, da niso prva na svetu, da ne nosijo odgovornosti za ves planet, toda �lovek tega s svojo neustavljivo �eljo po mo�i (sem sodi tudi denar) ne razume in potem re�e, kako je najbolj�i. Seveda delam krivico nekaterim t.i. �primitivnim� plemenom ljudi, ki razumejo ustroj narave mnogo bolje kot sodobna, napredna kultura in resni�no znajo �iveti v skladu z njo. Tisti dan, ko se bodo nehale vse vojne, ko bodo vsi ljudje enakovredni, ko bomo dajali, kar bomo prejemali od narave in razumno �iveli z njo, bom tudi jaz rekla, da je �lovek najpopolnej�e bitje na planetu. Toda �e si drznem iti vede�evalko, se to ne bo zgodilo. Imeli bomo �ast, da bomo postali prva vrsta, ki je uspela iztrebiti samo sebe (vsaj ni �e dokazano, da bi to uspelo prej kateri drugi). In kdo bo katastrofo pre�ivel? Tisti najmanj�i, tisti, po katerih najbolj pljuvamo, ne najbolj razviti, z nekim drugim kompletom lastnosti, ki bo v tistem hipu omogo�al pre�ivetje in iz njih bo �el razvoj naprej, morda do bitja, ki pa bo postalo ideal, to, kar bi moral biti �lovek, pa ne more biti. Pozabljeni bomo v globini �asov, ubogi, najpomembnej�i �love�ki, kot vsi ostali veliki vladarji pred nami.
