�lanek je napisala Iswall za prvo akcijo proti cirkusu. Viri so napisani med drugimi
linki.
Upam, da si ga boste prebrali in vam bo kaj koristil.
Cirkus je pri�el! Veselje in zabava, sre�ni otroci, ki gledajo tigre, ki ska�ejo skozi gore�e obro�e ali slone, ki hodijo po zadnjih nogah. Tudi mnogi odrasli u�ivajo v predstavi. Si sploh kdo od ljudi, ki z odprtimi usti gledajo �pogumnega� krotilca, misli, da v bistvu podpirajo grozljivo mu�enje? Edini, ki ga je v areni upravi�eno strah, so namre� ravno �ivali. �e njihovo �ivljenje v cirku�kem okolju (brez dresure in nastopov) je vredno zgra�anja. Ves �as potujejo iz kraja v kraj in uboge divje �ivali so stla�ene v vagonih in kletkah, kjer se �e premakniti ne morejo. �irafam prive�ejo glave k prednjim nogam, da jih stla�ijo v vagon. Kletke so slabo prezra�ene, temne, zatohle, izpostavljene ekstremnim temperaturam. Predvsem bolj �divje� �ivali dobijo zelo malo hrane, da jih la�je krotijo. Potem pa pride na vrsto neizprosna dresura, ki �e zdale� ne temelji na ljubezni in medsebojnem zaupanju, kakor pravijo nekateri dreserji. Mislite, da bi slon kar sam od sebe stal na eni prednji nogi, pri tem ko mu te�a vseh notranjih ogranov pritiska na srce? Te povsem divje �ivali le na podlagi opevanega zaupanja ljudem, nikdar ne bi izvajale nenaravnih polo�ajev, tako da jih morajo v le-te prisiliti. To dose�ejo s pomo�jo bi�a, zbadanja z vilami in iglami, ognja, pretepanja, elektro�okov, stradanja� OB�UTLJIVI VELIKANI Sloni so inteligentna in dru�abna �iva bitje, ki v naravi �ivijo v tesno povezanih dru�inah in prehodijo skoraj 30 km na dan. Njihova smola je, da so zelo priljubljene cirku�ke atrakcije. Vanj pridejo naravnost iz divjine, ali pa (redkeje) iz posebnih farm. Potem se za�ne tortura. Da bi "zlomili" ujete slone jih osamijo in negibno priklenejo za vse �tiri noge, tako da se ne morejo ne premakniti ne ule�i ter jih pretepajo, dokler ne ka�ejo strahu do trenerjev. Potem se za�ne u�enje �trikov� Ker sloni v naravi ne hodijo po zadnjih nogah in se ne kobacajo po tleh, jih morajo v to prisiliti. Zaradi velikosti in te�e slonov ve�ina trenerjev pri dresuri uporablja verige in ustrahovanje z dolgo palico, ki ima na koncu ostro kovinski konico. Ko�a slonov se zdi zelo debela, toda trenerji dobro poznajo ob�utljiva mesta: o�i, usta, u�esa, gle�nji in obmo�je okoli zadnjika. Da se ule�e in hitro vstane, slona nau�ijo s pomo�jo verig. �e v areni si dreser pomaga s �pico, zakrito z barvnimi trakci. Tam ga ne more pretepati, ampak slon vseeno uboga. Nau�i se, da bo vsaka neposlu�nost kaznovana kasneje. Uboge �ivali postanejo avtomati, brez volje do �ivljenja. V naravi do�ivijo sloni povpre�no 70 let, v cirkusih pa le 20. TUDI DRUGIM SE NE GODI BOLJE� Si �e kdaj videl sr�kanega medvedka, ki ple�e na zadnjih nogah? Medvedi so za dresuro �e najmanj dovzetni, zato so ukrepi �e posebej kruti. V preteklosti so jih nau�ili takega plesa tako, da so jih prisilili k hoji po �are�em oglju, danes pa �e mladi�ke vadijo na razbeljenih �eleznih ali elektri�nih iglah. Zraven piskajo na pi��al in pozneje v pani�nem strahu za�ne medved poskakovati po zadnjih nogah takoj, ko zasli�i zvok pi��ali. Za la�jo vodljivost jim v ob�utljivi nos vtaknejo obro�ek, na katerega nave�ejo vrv. Vsak poteg medvedu povzro�a grozne bole�ine. Kaj pa velike zveri? V nas vzbujajo spo�tovanje, a so le uboge kreature, ki se bojijo vsakega �lovekovega giba in hitijo izvajati program. Pri tem se �lovek vpra�a- kdo je tukaj bolj zverinski? Najprej jih dreserji skoraj do mrtvega pretepejo, da se jih bojijo. Leoparde in tigre nau�ijo sedenja na zadnjih nogah tako, da jih zve�ejo z verigami na dva konca kletke, nato pa z vilami zbadajo v grlo. Z zbadanjem v noge dose�ejo visoko dvigovanje nog. Skakanje skozi gore�e obro�e lahko dose�ejo le s pomo�jo drog, ker se �ivali po naravi pani�no bojijo ognja. Skoraj vsem �ivalim, ki bi se lahko branile z ugrizom, populijo zobe in to brez vsake anestezije, vkovanim v verige. Do konca �ivljenja ne morejo normalno jesti. Pa opice? Pri njih poteka u�enje podobno, zdi se mi, da se �e ponavljam. Njen smejo� objem trenerja po koncu predstve pomeni pribli�no tole:�Zdaj sem kon�ala, ne mu�i me ve�!� Celo konje, ki se kot doma�e �ivali lahko le na podlagi zaupanja in ljubezni nau�ijo korakov, u�ijo skozi bole�ino. Pravo u�enje konja zahtevnih figur traja mnogo, mnogo �asa in potrpe�ljivosti. To v cirkusu zahteva preve� �asa brez dobi�ka. Ko gre pa s palico hitreje! Stati pokonci ga nau�ijo tako, da mu dajo brzdo nad glavo in jo silovito nategujejo ali tepejo pod �eljustmi. Neprestano o�arljivo stresanje z glavo dose�ejo z zbadanjem z iglo. �rebec ob�asno dvigne zgornjo ustnico-se smeje, npr. ko zagleda kobilo. Tako se je �lovek spomnil konj-klovnov, ki jih smejanja nau�ijo z udarci igle po gobcu. Kako pa vse to vemo? Mnogim trenerjem se je preprosto zagabilo, saj niso vsi popolnoma brez �uta za �ivali. Izstopili so iz cirkusa in razkrili resni�no dogajanje v cirkusih. In k sre�i se je javnost odzvala. Ve�ina cirkusov �e opu��a �ivali v svojem programu in nastopajo le ljudje, ki so v tem prostovoljno in so za svoje delo pla�ani- akrobati, �onglerji, klovni� Tudi ob njihovih umetnijah lahko ostanemo odprtih ust. Lahko jim resni�no re�emo umetniki, ubogim mu�enim �ivalim pa le ste�ka. Od nas obiskovalcev je torej odvisno ali bodo cirkusi, v katerih nastopajo �ivali, �e prina�ali dobi�ek. Z vsakim obiskom cirkusa namre� tovrstno dejavnost podpira�. Prosim, informiraj se, naj trpljenje �ivali v cirkusih ne bo posledica neosve��enosti ljudi. Razmisli in se nato odlo�i sam. Ti lahko naredi� mu�enju konec.
