�ival te prepozna, �e si bil dober z njo. Zlepa tega ne pozabi. In prizadene te samo po nesre�i. �lovek se pona�a s tiso�letno civilizacijo in kulturo, toda na dobroto �e vedno odgovarja z zlom.
V �ivalskem svetu je malo civiliziranosti, a veliko naravne navezanosti. Za razliko od �loveka, �ival, s katero si delil kruh in sol, ne bo nikoli samohotno zapustila tvojega ognji��a...
Zato ni te�ko razumeti, zakaj nekateri prelivajo solze, ko izgubijo svojo �ival. Skorajda tako jim je hudo, kot pri izgubi svojca.
Slovo je pa� bole�e takrat, kadar v zemljo zagrebe� nekoga, ki si ga imel rad, on pa ti je vra�al naklonjenost in ljubezen. �ivali na svoj na�in to zmorejo. Ko za vselej odidejo, nastane za njimi huda praznina... |
