Nikotin je močan živčni strup. Če bi odraslemu človeku naenkrat vbrizgali v kri 50 mg nikotina, bi ga usmrtili. Že 4 mg vbrizganega nikotina povzročijo pri človeku omotico, krče, bruhanje, nespečnost in celo nezavest. Nikotin je bolj strupen kot alkohol, kokain, arzenik ali atropin, ki ga vsebuje volčja češnja. Dve kaplji čistega nikotina na jeziku bi usmrtili psa v 30 sekundah, osem kapljic pa bi usmrtilo konja.
Vsaka cigareta ima okrog 5-10 mg nikotina. Pri cigareti, ki ima 10 mg nikotina, se približno 3 mg uničijo v tlečem delu cigarete, približno 4 mg izhlapijo v okolico kadilca s stranskim cigaretnim dimom, v glavnem toku dima, ki ga kadilec potegne vase, pa so še priližno 3 mg nikotina. Pri inhaliranju sprejme kadilec v telo 70 do 90 % te količine, pri ustnem kajenju (puhanju) pa okoli 10 %.
Največ nikotina pride z vdihanim dimom v pljuča, od tod pa v kri. Nekaj ga absorbira tudi ustna sluznica in sluznica drugih dihalnih poti, tako da tudi po tej poti prehaja v kri.
Okoli 50 mg nikotina torej zaužije vsak kadilec, ki dnevno pokadi 20 cigaret, vendar pa do tragičnih posledic ne pride, ker se človek zastruplja postopoma in ima organizem čas, da nikotin predela v manj škodljive spojine ali pa ga izloči iz telesa. Največ nikotina se razgradi v jetrih in se izloči z urinom. Da se telo znebi večine nikotina potrebuje kar nekaj dni.
Človeku, ki ni vajen kajenja, že neznatna količina nikotina povzroči slabost in bruhanje. To so doživeli mnogi otroci, ki so se naskrivaj učili kajenja.
V zelo majhnih količinah nikotin za kratek čas deluje spodbudno za možgane. Pod vplivom nikotina začne nadledvična žleza izločati večje količine hormona adrenalina, ki iz skeletnega mišičja in jeter črpa grozdni sladkor in priganja srce, da hitreje dela. Ker je grozdni sladkor učinkovita energetska sestavina, človek začasno odrine ali zmanjša utrujenost in nerazpoloženje. Zato se povečata živahnost in zbranost. To pa je tudi edini pozitivni učinek tobačnega dima. Takšen vpliv je mogoče zaznati že približno minuto in pol po vdihu prvega dima. Toda pol ure po kajenju učinek nikotina splahni in nastopi mlahavost. Zato kadilec spet seže po cigareti. Ker pa se telo na nikotin navadi, kadilec potrebuje za enak učinek vedno večje odmerke. Kadilec začne prižigati cigareto za cigareto, kar v enem dnevu lahko znese tudi trideset, štirideset in več cigaret. Vedno več je okoliščin, ko kadilec rabi cigareto. Kadi iz dolgočasja, zaradi treme, za preganjanje zadrege v družbi, za korajžo pri osvajanju dekleta, za pomiritev, zaradi žalosti, jeze, za pogum pred izpitom, za zadovoljstvo po izpitu in tako naprej. Za vsako najmanjše psihično neravnovesje išče rešitev v cigareti. Temu že lahko rečemo zasvojenost. Takšna zasvojenost s cigaretnim dimom pa ne bi bila tragična, če bi ostajalo le pri poživljanju možganskih celic in cigaretni dim ne bi imel drugih škodljivih vplivov.
Velike doze nikotina pa na možgane ne delujejo več spodbudno, ampak jih hromijo. Še pogubnejši pa je vpliv nikotina na srce in ožilje. Škodljivost nikotina za srce in ožilje je znana že več kot 150 let.
Nikotin, ki s krvjo pride do avtonomnega živčevja, povzroči zoženje krvnih žil, tako imenovano vazokonstrikcijo. Zato se preskrba tkiva s krvjo, v kateri so hranljive snovi in kisik, tako zmanjša, da je prizadeto celično dihanje. Zaradi tega je zmanjšana proizvodnja energije in s tem tudi kadilčeva telesna zmogljivost.
Zmanjšan dotok krvi v tkiva poskuša nadoknaditi srce s hitrejšim utripanje. Srce kadilca naredi v minuti 10 do 15 udarcev več kot pri nekadilcu. V eni uri je to 600 odvečnih udarcev, v dvanajstih urah pa kar 7200. Srce je tako po nepotrebnem (pre)obremenjeno in ne deluje več ekonomično. To je lahko že uvod v srčno obolenje.
Posledica zoženega ožilja in hitrejšega srčnega utripa je povišan krvni tlak. Hudi kadilci pogosto trpijo zaradi povišanega krvnega tlaka, zaradi motenj v krvnem obtoku in nekaterih obolenj, ki so povezana s povišanim tlakom.
Nikotin lahko prizadene koronarno ožilje, možganske arterije in tudi arterije, ki oskrbujejo druge organe, naprimer spodnje okončine. Med sto bolniki z motnjami v prekrvavljenosti spodnjih okončin je kar 99 kadilcev. Bolečine v mečih, ki nastajajo pri nekoliko hitrejši hoji so že prvi znak okvarjenega ožilja in pomanjkanja kisika v mečih. Pri hujših kadilcih se takšne bolečine začnejo pojavljati že kmalu po štiridesetem letu. V medicini za takšne težave uporabljajo celo izraz "kadilska noga". V hujših primerih se nekatere odvodnice lahko popolnoma zapro in tegaj je treba odrezati nogo, da bi prizadetemu rešili živeljenje.
Nikotin tudi pospešuje strjevanje krvi, zato v krvnem obtoku kadilcev pogosteje nastanejo strdki kot pri nekadilcih. Poleg zvišanega holesterola in visokega krvnega tlaka je kajenje eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj koronarne (srčne) bolezni.
Nikotin je nevaren strup tudi za vse žleze z notranjim izločanjem, zato lahko prizadene tudi spolne žleze. Klinična in psihološka opazovanja potrjujejo, da kajenje zmanjšuje spolno sposobnost moških. Francoski zdravnik dr. Ronald Virag je ugotovil, da 70 % moških, ki gredo k zdravniku zaradi impotence, pokadi 15 ali več cigaret na dan. Dr. Virag meni, da impotenco povzročajo spremembe v arterijah, ki jih povzroča kajenje. Zdravniki so tudi dokazali, da pri kadilcih nikotin zmanjšuje število gibljivih spermijev. Zato spermiji teže oplodijo žensko jajčece.
Kajenje tudi ženski spolnosti ne prizanaša. Empirični podatki govorijo o tem, da je med kadilkami neplodnost dva do trikrat večja kot med nekadilkami. Če mladim že ni kaj dosti mar za svoje srce in pljuča, bi se morali ob kajenju resno zamisliti vsaj o svoji spolni in reprodukcijski zmogljivosti.
Nikotin z delovanjem na avtonomno živčevje pospešuje delovanje žlez lojnic in znojnic. Zato se kadilci bolj znojijo od nekadilcev. Zaradi produktivnejših lojnic so koža in lasje kadilcev navadno bolj mastni.
Nikotin povezujejo tudi z motnjami v delovanju očesne šarenice.
Po vegetativnem živčevju nikotin vpliva tudi na želodec in črevo. Povečuje peristaltiko (ritmično krčenje in raztezanje cevastih prebavnih organov), zato včasih povzroči tudi drisko. Nikotin draži tudi želodčno sluznico in s tem pospešuje izločanje želodčnega soka. Prevelika koncentracija solne kisline v želodčnem soku pa lahko poškoduje steno sluznice in povzroči razjedo (rano na želodcu, čir, ulkus). Dokazano je, da nikotin pripomore k nastanku želodčne razjede in razjede na dvanajstniku, zavira pa tudi zdravljenje teh bolezni.
Nikotin tudi moti potek zdravljenja nekaterih drugih obolenj, ker moti presnovo in spreminja učinek nekaterih naravnih hormonov (npr. estrogena pri ženskah). Neka italijanska študija celo ugotavlja, da je nikotin posredno ali neposredno krivec za smrt blizu dvesto bolnikov letno, ker moti delovanje nekaterih zdravil. Nikotin pospešuje izločanje zdravil iz telesa, kar zmanjšuje njihovo moč in zdravilni učinek.
Pri šolarjih, ki so začeli zelo zgodaj kaditi, so raziskovalci ugotovili 20-odstotno zaostajanje rasti. Tudi obseg prsi je pri teh kadilcih za 21 % manjši. Mladi kadilci so se pri telesnem delu skoraj za tretjino bolj utrujali kot nekadilci. Danes ni več dvoma o tem, da mladi kadilci resno ogrožajo svoj telesni razvoj. To je pravzaprav razumljivo, če upoštevamo kronično pomanjkanje kisika v krvi kadilcev.