| NOVEBER 1988 na razrukanih cestah krasa voja�ki kamioni boja maslinasto siva kao prehitevanje prepovedano prometna policija �uva politi�ne jetnike drevesa ob cesti ob meji ka�ejo gole veje jesenskega sonca z nanosa piha burja nosi okrogle oblike katastrofe proti vzhodu proti ljubljani jesenske industrijske meglice kri� je z vasico kri� ob meji na krasu z njeno lepoto njena polja zelene rjave kamnito gotsko cerketv prekriva zmrzal z vzhoda VSI SVETI 88 delam aran�ma koliko aran�majev koliko let pajkovke margarete iris brez vrtnic brez trnjev lila rumena v dol�ino dvobarven br�ljan delam aran�ma mogo�e �e bo res lep ga kdo kupi najlep�o ikebano za svojo mrtvo ljubezen mogo�e tudi brez denarja ni� ni zastonj na tem bo�jem svetu niti ljubezen niti lepota kaj �ele svoboda ali je to zahtevati preve� dostojno �ivljenje in �love�ko smrt to je tak feeling kupi mi kupi mojo vijoli�no ikebano za na moj grob VERNE DU�E 66 mojemu nerojenemu otroku kdo ve kdo bi bil in kaj mogo�e je tako bolj�e da ni nikoli vstopil in mu ne bo treba izstopiti s tega vlaka njegova prva in zadnja postaja rumena megla imena postaj samo zabrisane �rke ne vemo kje je za�el ne kdaj bo ustavil mogo�e je treba tako mogo�e pod kak�no milej�o zvezdo v kak�nem drugem �asu bi bil u�love�en samo umanjek nebitje neni� in vendar moja misel ne vem tujek v mojem trebuhu stud zajeda rak in panika �lovekova usoda slu�aj lu�aj bog nam odpusti mogo�e danes na nekem tujem svetu kjer sije tiso� �rnih sonc me kli�e mami |
| KAKOR LJUBLJANSKI BO�I� 88 karin �rboklobuki kramberger dela reklamo prispevajte dobre du�e za bolne za otroke za rakave armada ble��e�e praznuje vbogajme za bolne za na�e du�e karin dvanajst klo�arjev pijanih socializma od postaje do fakultete za arhitekturo karin samomorilci se poslavljajo brez pisma in iznaka�enec prosi vbogajme ljudje smo ljudje karin sovra�im realsocialisti�no sceno sive barake rev��ine stojni�no prazno kramo brezciljnega �ivljenja prazne marnje praznih upov praznih marnj prazne slame mrke obraze sivih ljudi sivih pla��ev sivega vsakdana obubo�ene nacionalne prestolnice karin ne prenesem to�e�e sivine povpre�ja rakave poti malega naroda karin gleda� trojne kupole obnovljene stolnice stolpi�e de�elnega dvorca v megli mrzle tesnobne more�e sivine razbitje karin v mladostni sve�ini o�i zrejo po vsej �irini kroga neomejen svet karin pa pride trenutek ko se moramo ustaviti ustaviti vse programe ugasiti vse ekrane odlo�iti se kje stojimo biti kdo iti kam in potem mirno spati KAKOR JANUAR 89 iz mrzle zatemnjene vla�ne decembrske komunisti�ne no�i v svetlobo njegove garsonjere 18 m2 realsocialisti�nega prostora en sam koncentracijski krog skret postelja miza odrinjeni intelektualec v delavskem paradi�u bere sociolo�ko knjigo topomirno prijetnozbrano bere knjigo wellfare state ko bi le lahko verjela da knjiga re�uje vse na�e usrane probleme probleme �loveka probleme dru�be njegova ganljiva �love�ka naivnost no ja saj mogo�e ga imama pa vendarle rada |