Lončarski atelje, Barba Štembergar Zupan

                           Okvirni program 4. Mednarodne kolonije umetniške keramike V-oglje 2009

4. 7. Prihod udelezencev, namestitev in pricetek dela v ateljeju
5. 7. Delo v ateljeju, ob 19.00 uri predstaviev udeležencev kolonije v Muzeju občine Šenčur, otvoritev
         razstave turškega umetnika Ahmeta Cuneyta Era. Po otvoritvi razstave se bodo predstavili: Sally Arnup,           Ahmet Cuneyt Er, Cigem Onder Er
6. 7. Delo v ateljeju, ob 19.00 uri se bodo v Muzeju obcine Sencur predstavili: Hayashi Kaku, Dragan
         Milosevic, Tomas Proll
7. 7. Delo v ateljeju, ob 19.00 uri se bodo v Muzeju obcine Sencur predstavili Joergen Hansen, Katinka Dietz,
         Alenka Vidrgar, Niko in Barba Stembergar Zupan
8. 7. Delo v livarski delavnici Livartis pod vodstvom Boruta Kamška
9. 7. Izlet
10. 7. Delo v ateljeju
11. 7. Delo v atlejeju. Ob 16. uri golaž Martina Ciglerja. Dan odprtih vrat in večerni klepet z gosti.
12. 7. Delo v ateljeju.
13. 7. Delo v livarski delavnici Livartis pod vodstvom Boruta Kamška
14. 7. Delo v ateljeju
15. 7. Izlet
16. 7. Delo v ateljeju
17. 7. Delo v atejeju in žganje skulpture Joergena Hansna na prostem. Družabni večer, peka krompirja v
          žerjavici.
18. 7. Zaključek kolonije in odhod gostov

Kot organizatorja si pridržujeva pravico spreminjanja programa. Spremljajoči program bo potekal v Muzeju občine Šenčur s pričetkom ob 19.00 uri. V primeru slabega vremena se lahko datumi izletov spremenijo. V kolikor nas želite obiskati, lahko dan prej (do 12.00 ure) naročite kosilo (6,- EUR)

stran: RAZSTAVE - tekst

RAZSTAVA IZDELKOV S 1.MEDNARODNE KOLONIJE UMETNIŠKE KERAMIKE ŠENČUR 2006

kodiranje znakov: srednjeevropsko windows - 1250

PRIREDITEV ZA BOLNIKE, KC, Ljubljana

4.Mednarodna kolonija umetniške keramike V-oglje 2009,Sencur, Slovenija



		Ja, včasih je že tako, da splet okoliščin izoblikuje nekaj, kar je tako nepozabno, da sede v srce. Takšna je bila otvoritev razstave v KC 6.6.2006. Pa ne zaradi datuma! Pa tudi zato ne, ker z možem razstavljava v mali galeriji... Sprašujem pa se s kakšnim navdihom in čigavo pomočjo je predsednica KUD- a KC in medicinske fakultete dr. Lojz Krajgher doc. dr.Zvonka Zupanič- Slavec oblikovala splet dogodkov. V veliki galeriji razstavlja Ivan - Žan Prešeren svoje slike inštrumentov in not, z Nikom sva izdelala note iz Prešernove Zdravice, glasbeni dogodek na otvoritvi pa je bil nastop pihalnega orkestra Glasbene šole Kranj z dirigentom prof. Tomažem Kukovičem. Energični mladi glasbeniki so izvedli navdušujoč nastop in le fizična prisotnost me je prepričala, da so res še otroci in ne odrasli glasbeniki z rutinskim nastopom. Ob zahvali za njihov nastop me je kar zaneslo, da sem v nagovoru rekla, da bi jih kar posvojila, z mentorjem vred. Pa so se še kasneje šalili:«Hitro pojej, prihaja tista, ki bi te rada posvojila...«. Meni pa je godilo, saj so s tem pokazali, da so slišali tudi oni mene in ne le jaz njih. Prešernove note v živo pisanih slikah v svojevrstnem stilu izvajajo glasbo na slikarskem platnu. Najine glinene note v obliki visečih vaz, pa govore Prešernov verz:«Žive naj vsi ...«. Razstavo sva dopolnila z ribami. Čeprav so z njimi vsi začutili vonj po poletju in počitnicah, sva z njimi želela najini mladi prijateljici Kseniji zaželeti uspešno »plavanje« skozi študijska leta medicine in uspeh pri ohranjanju življenj, kar ponazarja prevladujoča zelena barva. Ribe prosto plavajo, se zatikajo v mreže, plavajo v zračnih mehurčkih, v paru ... Ena od kompozicij, kjer se riba postavlja na glavo v mrežo, približuje pa se ji riba s poudarjenimi ustnicami je namenjena moji mami. Saj me vedno, kadar letim na glavo, mamin poljub spravi na noge. Mami je bila mojega poklona tako vesela, da mi je poklonila svoj prstan z roke. Otvoritev je mimo. Razstava pa še traja. Jaz pa imam nepozaben dogodek v svojem srcu in velik jantarjev prstan na svoji roki, ki me s svojo vsebino kliče k novim izzivom. Prisrčna hvala KUD- u KC in Medicinske fakultete dr. Lojz Kreigher, da sva z možem Nikom Zupanom dobila možnost izreči, oziroma v glini zapeti tisto po kar v Klinični center vsi zahajamo:« Žive naj vsi ...«. Babra Štembergar Zupan, lončarka in mentor keramike, Voglje, 9.6.2006

	Organizacija mednarodne kolonije umetniške keramike je projekt, ki ga do nedavnega v Sloveniji ni uspel izpeljati še nihče. Spremljala sem, lahko rečem, kar trnovo pot, ki sta jo Barba in Niko prehodila od ideje do realizacije v tem poletju. Njuna navdušenja ob kolonijah v Zlakusi, vtisi z Beograda, nove tehnike in izkušnje z drugačne strukturiranimi glinami, fotografije z delavnic in druženja z ustvarjalci iz različnih koncev sveta, strokovnost - vse to so bile »rojenice« ideje o koloniji tukaj. To, da sta Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan prinesla svež veter ustvarjalnosti v glini preko eminentnih udeležencev je dejanje, ki ga v tem trenutku komaj moremo ovrednotiti. Avtorji so iz svojih okolij prinesli in demonstrirali tehnike, ki so bile prvič izvedene pri nas. Poleg tega so bile delavnice še strokovno dopolnjene s predavanji in tako tudi teoretično podprte. Poseben doprinos je tudi izid knjige- učbenika Branislava Stajevića Govor gline v prevodu Nika Zupana. S tem je zapolnil kritično pomanjkanje literature o keramiki v slovenskem prostoru. Dela v glini predstavljajo različne izrazne pristope. Srečujemo se s klasičnimi vrteninami, dopolnjeni avtorskimi poživitvami, polnoplastičnimi objekti v katere so vključeni pridihi etnologije, figuralike, modernistično abstraktno občutenimi kompozicijami, asketsko prečiščenimi formami, plastikami, ki jih doživljamo kot asociativne, poetske in lirične fitomorfne oblike. Večina avtorjev nam sporoča, da mora keramika jasno govoriti o svojem poreklu – glini in ga zato praviloma ne prekrivajo z glazuro. S tem izpostavijo teksturne vrednosti. V vsakdanjem življenju na stvari gledamo funkcionalno. Ko pa rišemo, oblikujemo, pa iščemo obliko in notranje strukturirano organizacijo oblike. Umetnine so sistemi oblik (in barv) povezani med seboj na zakonit način, kot so povezani funkcionalno tudi organi v našem telesu. Ni vse kar je vizualno tudi likovno, saj je likovno z duhom obdelana materija. Likovna misel se ne more precizirati, dokler se ne začne oprijemati svojega izrazila, ki je vedno tudi neka snov, npr. glina (ali barvni pigment). Ta dovoljuje glede na svoje snovne lastnosti, nešteto formalnih obdelav, vendar vedno samo tiste, ki so ji lastne. Likovno oblikovanje in izražanje sloni na zakonitosti likovnih čutov med katerimi sta vid in tip najpomembnejša. Vendar se razlikujeta po dosegu; vid je daljinski čut, ker z njim segamo daleč od sebe v obdajajoči nas prostor; tip je čut intimnega občutenja sveta. Slednji je med čuti razvojno najstarejši. Večina filozofov, zlasti sodobnih, smatra, da človek brez dotika nebi nikoli mogel spoznati narave. Prav tukaj pa roka igra vlogo glavnega in skoraj edinega posrednika. To nam postane bolj jasno, če se spomnimo, da uho lahko sliši, ne da bi ga kdo videl ali slišal, da oko lahko vidi, ne da bi bilo samo videno, medtem, ko se roka ne more dotakniti ničesar in nikogar, ne, da bi bila sama dotaknjena. Med likovnimi panogami je tip prav gotovo najbolj blizu kiparjem in keramikom, ki s svojimi rokami oblikujejo in ljubkujejo glino. In prav ta občutek za naravne danosti, ki jih nudi medij gline so nam avtorji kolonije uspeli približati tako v vizualnem, kot tudi taktilnem smislu. Petra Vencelj, univ.dipl.umet.zg., kustosinja