LANGY INDIJA 2002
 

 

363.Manali-Vashisht-Waterfall.jpg
363.Manali-Vashisht-Waterfall.jpg

Voda ima prijetnih 20 stopinj in bilo je super kopanje v tolmunu. V tej prekrasni okolici �ivi jogi s prej�nje slike.

368.Manali_to_Leh-Baralacha_La_4800m.jpg
368.Manali_to_Leh-Baralacha_La_4800m.jpg

400-km dolga pot po ozki cesti v Leh vodi po spektakularni pokrajini. Na nevarni ozki gorski cesti nad prepadi se sre�ujejo tovornjaki, cisterne, avtobusi, ob cesti in pod njo le�ijo mnogi prevrnjeni.

374.Manali_to_Leh-Taglang_La_5358m.jpg
374.Manali_to_Leh-Taglang_La_5358m.jpg

Na tej vi�ini je sneg nekaj povsem obi�ajnega. Na� avtobus je imel popolnoma zlizane gume brez profila, zato smo na ozki zasne�eni cesti ve�krat zaplesali nad prepadi. Prvi� v Indiji me je bilo zares strah.

 

378.Leh.jpg
378.Leh.jpg

Mesto na vi�ini 3500m, kjer se �e ob�uti pomanjkanje zraka. De�ela budistov in ve�nega lepega vremena. Pesek in pu��ava sredi Himalaje, do sem monsunsko de�evje ne se�e ve�.

382.Ladakh_at_Hemis_Gompa.jpg
382.Ladakh_at_Hemis_Gompa.jpg

Sami hribi na vse strani. Gompa je ime za budisti�ni samostan.

390.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival-Audience.jpg
390.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival-Audience.jpg

Ravno sem uletel na budisti�no praznovanje v samostanu. Na poti do sem je mladina z vedri vode iz zasede napadala avtobus in ga oblivala skozi okna. Precej pogost prizor je o�a na sredini slike, ki neumorno vrti svoj molilni mlin�ek.

 

391.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival.jpg
391.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival.jpg

Pust, pust, krivih ust... Budisti�ni festivali so prava pa�a za o�i, kar se ti�e mask.

 

398.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival.jpg
398.Hemis_Gompa-Buddhist_Festival.jpg
404.Leh-Shanti_Temple.jpg
404.Leh-Shanti_Temple.jpg

Novej�i tempelj, ki ga je leta 1986 odprl sam Dalai Lama.

405.Tikse_Gompa.jpg
405.Tikse_Gompa.jpg

Budisti�ni samostani in ostale hi�e so ponavadi impresivno postavljeni na vzpetinah.

 

411.Leh-Yak_Chasing_a_Cow_1.jpg
411.Leh-Yak_Chasing_a_Cow_1.jpg

Mu�katno govedo, ki ima poreklo v Tibetu, je na tej strani Himalaje redko videti.

415.Trekking_Spituk_to_Stokla.jpg
415.Trekking_Spituk_to_Stokla.jpg

Malce trekinga in �otorjenja na vi�ini 4000-4800m. Vseskozi pa pogled na pu��avsko ni�ino in pobeljen venec gora v ozadju, ki se dviga 6000m visoko.

 

420.Way_to_Khardung_La.jpg
420.Way_to_Khardung_La.jpg

Pot v Nubro vodi po gorski pokrajini, �ez najvi�ji cestni prelaz na svetu, Khardung La (5602m).

 

422.Way_to_Khardung_La.jpg
422.Way_to_Khardung_La.jpg

 

423.Way_to_Khardung_La.jpg
423.Way_to_Khardung_La.jpg

Motorji imajo z vi�inami nad 5000m �e precej dela zaradi redkega zraka. Njihov oto�en zvok prav ni� ne gane �oferjev, ki jih �enejo v obmo�je preko sne�ne meje.

 

425.Khardung_La_5602m.jpg
425.Khardung_La_5602m.jpg

Najvi�ji prelaz, najvi�ji tempelj na svetu. V Indiji �e vedno uporabljajo angle�ki sistem feet-ov. Lonec vrelega �aja �e skoraj lahko dr�i� v rokah zaradi zni�anega vreli��a.

 

428.Diskit_to_Hunder_with_Jovo_and_Cecil.jpg
428.Diskit_to_Hunder_with_Jovo_and_Cecil.jpg

Vi�insko sonce mo�no �ge in pazljivost je na mestu. Tipo na sredini je Jovo-Avstralec, potomec srbskih izseljencev, desno pa Francozinja Cecil. Skupaj smo ostali en teden.

432.Hunder-Kids.jpg
432.Hunder-Kids.jpg

Otroka pred edino trgovino na koncu sveta. Piva se tu ne da kupiti, dobil pa sem doma zvarjenega, seveda brez hmelja in totalno brez okusa. 

 

433.Hunder.jpg
433.Hunder.jpg

Stupe-simboli budizma. �ez most v ozadju nas vojska ni spustila, ker vodi na mejno �rto s Pakistanom, pa tudi Kitajska je blizu.

439.Nubra_Valley_Desert.jpg
439.Nubra_Valley_Desert.jpg

Pu��avske sipine sredi Himalaje, po njih pa se podijo divje kamele; slednje znajo biti nevarne.

 

446.Nubra_to_Leh-Hitch_on_Military_Truck.jpg
446.Nubra_to_Leh-Hitch_on_Military_Truck.jpg

Vojaki se vra�ajo s frontne �rte s Pakistanom, nevarnost glede za�etka vojne z jedrskimi  gro�njami je prenehala. Do kdaj??? Voja�ki tovornjak nas je pobral kot �toparje, z vojaki smo spet pre�kali Khardung La, kjer so mnogi  bruhali zaradi vi�ine. Predvsem pa takale intimnost med mo�kimi sploh ni tabu kot pri nas.

 

453.Jaipur-Camel.jpg
453.Jaipur-Camel.jpg

Jaipur-eno najbolj turisti�nih indijskih mest. Imenovano tudi rde�e mesto. Ker prava pu��ava ni prav dale�, je mo�no opaziti kamele.

459.Jaipur-City_Palace.jpg
459.Jaipur-City_Palace.jpg

Krave na cesti opozarjajo, da smo spet med hindujci.

460.Jaipur-Pigs_in_Sewage.jpg
460.Jaipur-Pigs_in_Sewage.jpg

Ti pujsi so se zavlekli v obcestni kanal, nabit s svinjarijo in prav ni� zdravo barvo vode. Po vonju se ne bi �udil, �e je vanj speljana �e kanalizacija. Ob takih prizorih res uvidi�, da je vegetarijanstvo v Indiji prava izbira.

 


Stran:   1  2  3  4  5 
[ Nazaj ]      [ Naprej ]
 

Na za�etno stran

Hosted by www.Geocities.ws

1