Alkoholno vrenje

Kletarjenje

Bolezni trte

Fenofaze

Spremembi sladkorja v moštu v alkohol pravimo alkoholno vrenje. Gre za biokemijsko spremembo, ki se dogaja v prisotnosti kvasovk. Pri tem se sprošča ogljikov dioksid (CO2) in toplota. Plin CO2 je strupen, je brez vonja in je težji od zraka, zato je med alkoholnim vrenjem biti posebno pazljiv v kleti, posebno še če ni ustreznega zračenja. Pomagamo si lahko s svečo. Če plamen ugasne pomeni, da je koncentracija plina strupena in je potrebno, da klet takoj zapustimo, prostor pa prezračimo.Ob vrenju se prostornina mošta poveča, zato sod v katerem poteka vrenje, ne smemo nikdar napolniti do roba. Vedno pustimo za približno za eno desetino praznega prostora. Temperatura mošta med vrenjem se zelo poveča. Priporočljivo je, da vrenje poteka pri nekoliko nižji vrelni temperaturi. Vino je zaradi tega bolj sveže, ker ostane v njim več oglikovega dioksida, ohranijo se buketne snovi, padec kislin med vrenjem je manjši. Praktično si lahko sami pomagamo, da vrenje ni preveč burno. Klet zračimo v hladnejših dnevih in nočeh ali, da v cisterne v katerih poteka vrenje vstavljamo led (zamrznjene plastenke bibite). Med vrenjem se zniža vsebnost kislin, predvsem na račun izločanja vinske kisline v obliki vinskega kamna. Alkoholno vrenje je sprva počasno, nato preide v burno zatem se umiri in preide v tiho vrenje. Čas od začetka vrenja do polnega vrenja mora biti čim krajši, traja lahko več dni. Burno vrenje traja od šest do deset dni, včasih več, tiho vrenje pa lahko traja tudi cel mesec, odvisno od temperature vrenja in sladkorne stopnje.

Če imate morebitna kletarska vprašanja ali kakšne lastne zanimive izkušnje pri pridelavi vina mi pišite na moj E-mail.