Kdo pravi, da ljubezen na prvi pogled ne obstaja? Obstaja! V bonsajizmu še posebej …

Včeraj sva se z Rajkom odpravila k prijatelju Luci Crespiju v Parabiago pri Milanu. Čudovit dan v družbi izjemnih ljudi in lepih dreves: Morda se v Sloveniji obeta prvi pravi bonsajski center, morda bodo sanje nekoč postale resničnost! Pustimo času čas; med tem je v Slovenijo prišlo nekaj novega dobrega materijala.

Iskal sem sicer brin, potem pa sem se zaljubil v beli bor. Bolj kot sem ga gledal, večji potencijal sem videl v njem. Da o ugodni ceni, ki velikokrat drevo naredi še lepše, niti ne govorim. Luca ni samo trgovec, pravi, da v svoj center vlaga tudi svoje srce. To se vidi na vsakem koraku. In tudi pri moji novi ljubezni. Bora mi namreč ni prodal, ker je bil šele na novo presajen. „Raje ga pusti še eno sezono pri meni, počakal te bo,“ je dejal.

Namesto belega bora (in prvotno zamišljenega brina) smo tako v kombi naložili japonski črni bor (pinus thumbergii). Po žičenju in presaditvi v novo posodo bo že pripravljen na razstavo. Tako hitro pač to gre pri kupljenem materialu takšne kvalitete.

Med tem pa ga pogrešam. Beli bor. Ljubezen je res huda reč!

Luca Crespi in Rajko

V senci tisočletnega fikusa

Rajko med izbiranjem materijala

Japonski črni bor

Kombi poln lepega materijala

In še enkrat moja nova ljubezen