Zasvojen sem. To je dokončno jasno, saj sem drugi dan ukvarjanja z borom težko dočakal. Potem pa žičenje in žičenje in žičenje, ob šilcu domačega je šlo lažje, pa še debata je bila bolj konstruktivna. Užitek ob oblikovanju nepopisen:

Rezultat z manjšimi popravki in ob drugačni svetlobi:

Transformacija je popolna! Z Rajkotom sva se spet popolnoma ujela. Razmišljava enako, cilj je isti. Tora že urseničuje svoje poslanstvo.

Bor je spet na razstavnem mestu. "Saj je samo tanuki," bo gotovo kdo pripomnil. Res je, toda to je le ena od tehnik za dosego cilja: pogled nanj je ravno tako navdihujoč, kot bi bil ob "pravem" bonsaju. Njegova cena je sicer nižja, a umetniška vrednost ostaja visoka. 

Prihodnjo pomlad gre v posodo! Res me zanima, kaj se skriva tam spodaj, da je tako svinjsko težek ...