Sadovi združenja v Toro so že vidni. Danes sva z Rajkotom uživala! "As našpičen?" me je zjutraj namesto pozdrava vprašal in ja, bil sem našpičen. Sem bonsajski odvisnež! Užival sem sto na uro. Lotila sva se kitajskega brina, odličnega materijala in odlične vrste, saj je kitajski brin ena najprimernejših vrst v bonsajizmu:

Drevo sem naštudiral že med prejšnjimi obiski pri Rajkotu, tako da prav veliko časa pred obdelavo nisva izgubljala. Hitro sva se ujela tudi v zamislih - kot bi si brala misli. Najprej sva porezala vse odvečne veje in se lotila obdelave džinov in šarija. Na grobo z ročnim orodjem, potem pa še strojno:

Drevo je počasi dobivalo karakter, o dizajnu sva si bila tako ali tako enakih misli:

Zdaj pa še zaključno dejanje - žičenje in krivljenje vej. Pri najdebelejši sva si pomagala s posebno tehniko: rafija, žica, plastika, žica.

Urejanje zadnjih podrobnosti je vedno posebno doživetje. Še priprava na fotografiranje in voila!

Tu je nov vrhunsi bonsaj, ki bo v vsej svoji lepoti seveda zablestel v kakem letu ali dveh. Krošnja je zazdaj še prgosta, toda zaradi preživetja je nisva še bolj redčila. Še druga posoda in drevo bo pripravljeno na razstavo!

Tora. Še kar nekaj takšnih projektov naju čaka. Skupna pot k popolnosti. Danes sem neizmerno užival - v dobri družbi in v dobrem drevesu. Rajko bo na svojem blogu http://bonsajiblog.blogspot.com/ dodal svoje slike in svoje občutke o današnjem projektu. Podobne demonstracije bodo objavljene na novi spletni strani, radovedneži vabljeni!