Nova doza vrhunskosti je spet zadela in bo zadoščala za nekaj časa. Obisk pokala Crespi v Parabiagu pri Milanu je vedno svojevrstno doživetje: zdaj se tu počutim že kot bi se vračal domov.

Ta konec tedna so svoja dela na ogled postavili profesionalci ali vsaj tisti, ki se imajo za vrhunske zbiratelje. Čeprav po kvaliteti za odtenek slabša razstava kot pred dvemi leti, je vseeno ponujala nekaj vrhunskih dreves - razstavljali so vsi najpomembnejši evropski mojstri z Liporacejem na čelu:

Toda pokal Crespi je z izvrstno azalejo odnesel mladi Italijan, ki se med najboljše šele prebija, zato se tudi njegovega imena žal zdaj ne spomnim. Ampak zmaga na eni najprestižnejših razstav v Evropi ga bo gotovo izstrelila med zvezdnike:

Sicer pa ugotavljam, da sem bil morda preveč samokritičen. Kot prvi Slovenec, ki je bil povabljen na pokal Crespi, vabila nisem izkoristil, čeprav bi bilo kakšno izmed mojih dreves povsem dostojno letošnjega nivoja. Očitno so časi, ko sem se s takšnih razstav domov vračal zasanjan in potem razočarano gledal svoje primerke, dokončno minili. Spoznal sem, da imam dobra drevesa, ki iz leta v leto postajajo še boljša. In, kar me še posebej veseli, v Sloveniji nisem edini!

P.S.: Uradno poročilo s pokala Crespi si lahko ogledate na spletni strani SBK!