Čez manj kot teden dni odhajam v domovino bonsaja. Saj ne verjamem, da bom med igrami 29. olimpijade moderne dobe imel čas za iskanje dreves po okoliških zbirkah. Ampak če se bo ponudila priložnost jo bom vsekakor izkoristil. To bo priložnost, da se pobliže spoznam z originalnim, kitajskim slogom. Sicer pa me že to, da bom spet okusil kulturo daljnega vzhoda, zelo veseli.

Ker me mesec dni ne bo doma (Evelina hvala, ker boš skrbela zanje), se je bilo treba tudi od dreves dostojno posloviti. V zadnjem času sem se namreč posvečal zgolj zalivanju in vzdrževanju moje zbirke. Čeprav čas ni ravno primeren, je znova odprla vrata moja bonsajska šola. Včeraj sem kar cel dan prebil v dobri družbi - bonsajistov in bonsajev. Najprej se je v mojem "studiju" oglasil Igor. Popoln novinec v svetu bonsajizma, ki je pred nekaj dnevi za darilo dobil bonsaj. Na srečo iz Rajkotovega centra. Zdaj pa sva opravila še začetniški tečaj. Delala sva na kitajskem brinu.

Igor je žičenje kmalu dojel kot meditacijo, ni mu bilo odveč ovijati tudi najmanjših vejic. Spoznal je, da se brez tega enostavno ne da oblikovati drevesa.

In tako so minile tri ure, ko je mimo je privršal Jakob. Z Igorjem sva ravno dokončevala prvo oblikovanje: " Uuuu je dober. Ful dober!" In ker Jakobovo mnenje v moji šoli nekaj velja, je seveda moral pozirati ob končnem izdelku

Potem pa odvršal naprej; ampak že to, da ga je drevo za trenutek prevzelo in to tako, da se je ustavil in hotel z njim slikati, je dobro. Prevzet je bil tudi Igor: "Kaj je nastalo iz grma!" Klasična reakcija tistih, ki se prvič srečajo s pravim bonsajizmom.

Popoldne sem se odpravil še k Nataši. Že moja učenka pred meseci, je tokrat negotovo obstala pred nalogo oblikovanja. Ampak napredek je tu: pacipreso je že pred mojim prihodom očistila in pripravila na delo. Morda je bila tu in tam celo malce pretemeljita, pa vseeno - dobro.

Drevo z lepim nebarijem se je delilo v dva dokaj podobna vrhova. Desni je imel lepo gibanje, zato nisva dolgo razmišljala.

In potem žičenje, pri katerem Nataša še vedno skuša iskati bližnjice, ampak tudi ona spoznava, da brez temeljitega obvladovanja te veščine in potrpežljivosti ne gre.

Lepo drevo, z dobrim gibanjem, ki bi se ga dalo v naslednjih sezonah s skrbnim vršičkanjem in dodatno obdelavo spremeniti v dober bonsaj.

Tudi zame je poletno obdelovanje dreves novost. Obe drevesi smo obdelali na željo lastnikov in ob opozorilih, da zdaj ni pravi letni čas. Ampak tudi o tem sem že razmišljal. Zakaj ne bi bil pravi letni čas? Tudi žive meje v tem času veselo obrezujemo in do jeseni se ravno prav spet obrastejo. Tudi z drevesi nismo počeli nič drugega kot to - korenin se nismo dotikali. Če veš kaj in koliko obrezati, če nisi prebrutalen, tudi poletno obdelovanje dreves ne bi smelo imeti slabih posledic. Reakcija dreves tudi mene zanima. Mogoče pa bo podrt še eden izmed bonsajskih mitov.

Lepo se imejte. Jaz odhajam na Kitajsko. Bonsajska šola bo vrata odprla spet septembra. Vabljeni!