Nataša je bila ena zadnjih v moji šoli pred počitnicami. Sezona obdelovanja dreves se namreč počasi izteka, v naslednjih vročih mesecih se bo treba posvetiti predvsem zalivanju ...

V drevesnici sva tokrat sicer odkrila presenetljivo velike primerke kitajskega brina, žal pa je deblo povsem ravno. Takšnega materijala je v drevesnicah največ; zato v zadnjem času v moji šoli nastajajo zelo podobna drevesa, saj pri takšnem materijalu prav veliko možnosti ni. Ampak če ne drugega, je kitajski brin gotovo ena najboljših bonsajskih vrst: izvrstno se odziva na obrezovanje in uživa v življenju v posodi.

 

Nataša se je pridušala, da bonsajizem že ne more biti zgolj moška dejavnost, predvsem pa je bentila nad tem, da se ni že prej začela ukvarjati z oblikovanjem dreves v pododah. "Potem bi imela že kakšnega dokončanega," je razlagala svojo neučakanost. Bonsajizem jo je od Mednarodne razstave sem namreč povsem zasvojil. In zdaj, tako kot večina začetnikov, hoče vse in zdaj. Saj se zaveda, da ne gre, ampak njena volja je pa velika!

Slovenska bonsajska scena pozor: Nataša prihaja! Res, punca ima voljo, veselje in samo upamo lahko, da je ne bo minila. Tudi osnovne tehnike ji ne delajo prevelikih težav, tako da jo lahko kmalu pričakujemo tudi na kakšni od klubskih delavnic.

Vsa skrivnost je v gibanju. Ampak če gibanja ni, prav tako lahko nastane lepo drevo. Nataša, čestitke!

p.s.: Šola za to sezono torej počasi zapira vrata. Če se komu mudi, ima še teden dni časa, potem pa se vidimo jeseni. Z Rajkotom imava velike načrte, tako da se morda obeta kakšno presenečenje!