V bistvu je tako, da vsak prosti trenutek posvetim bonsajem. Nekaj zadnjih dni sem se ukvarjal s tiso. V glavi se mi je oblikovala nova podoba drevesa, za to pa bi moral žrtvovati dve veji. Suh les bi prišel bolj do izraza in bolj bi bilo podobno mojstrovinam iz knjig ... Opa! Kako?!? Za zdaj ostajam pri originalnem dizajnu. Je moje drevo, moja vizija mogočnega očaka iz narave.

Razlika med prvim oblikovanjem in zdajšnjim stanjem je velika. Tisa ne slovi zastonj kot ena boljših vrst za oblikovanje v bonsaj. Krošnja se lepo polni, posušila se ni niti ena sama vejica.

Ker je drevo zdravo in močno, je pripravljeno na naslednji poseg. Lotil sem se strojnega urejanja šarija in džinov. Dela je še veliko, ampak drevo počasi dobiva obliko. Naslednjo pomlad bo tisa dobila novo posodo, potem pa še leto dni finiša in pripravljena bova za 4. Mednarodno razstavo in nove nagrade!