Saj je vedno tako: bolj kot se dogodek bliža, več je dela. Tu so nove in nove podrobnosti, ki jih je treba urejati, telefon kar naprej zvoni, še sreča, da bo petek zvečer kmalu tu - potem bo tako ali tako priprav konec. Govorim seveda o bližajoči 3. Mednarodni razstavi bonsajev, ki bo prihodnji konec tedna v Monsu. Zadnje dni se posvečam pravzaprav samo temu projektu. Ampak nagrada na koncu bo veličastna: super dogodek, iz katerega bomo še kakšno leto črpali energijo za druge naloge v klubu. Upam, da se v Monsu vidimo.
Če hočemo napredovati, če se hočemo iti resni bonsajizem, potem so takšne prireditve seveda obveza. Izgovori: nimam časa, saj bi če ipd. pomenijo, da še nismo dojeli, kako nam lahko edino takšna srečanja pomagajo na poti k boljšemu občutku za izbor materijala in k večjemu obvladovanju veščin oblikovanja. Isto velja za klubske delavnice. Na forumu SBK sem že večkrat zasledil posameznike, ki so na forumu zelo aktivni, ko pa pride na vrsto srečanje, imajo vedno pri roki izgovor, da jih ni zraven. Tako seveda napredka ne bo.
Sem pa danes dopoldne le obiskal Rajkota. Tudi on je polno zaposlen, a vsak prosti trenutek nameni bonsajem.
Za negovanje stikov z drevesi, nežen dotik, je čas tudi med poslovnimi pogovori ...
V Mošnjah na Gorenjskem počasi nastaja pravi bonsajski center. Zdaj ko je Rajko uredil tudi police, je občutek čisto drugačen. Vrt se splača obiskati; poleg tega pa je zdaj tam na voljo vse, kar smo morali pred leti iskati v daljni tujini. Pa še vesel sem, ker sem pri razvoju tega centra svoj kamenček dodal tudi sam. Razvoja pa seveda še zdaleč ni konec!
