Včeraj mi je bilo bonsajsko dolgčas, pa smo se odpravili na obisk k Niku. Nik je eden najmlajših a obenem najbolj obetajočih bonsajistov pri nas. Prejšnji konec tedna je Slovenijo zastopal na tekmovanju novih talentov na Dunaju, tam je bila Evropska bonsajska konvencija, in se odlično odrezal.
Nik v svojem kraljestvu
Njegova zbrirka je vzorno urejena, dokumentirana in v njej je moč najti nekaj sijajnih primerkov. Predvsem sta me navdušili azaleji, ki se bosta te dni odeli v plašč cvetov. Ja, kakovost bonsajev v Sloveniji je iz leta v leto višja, veseli pa, da imamo tudi obetajoč podmladek!
Nik ima tudi lepo zbirko jamadorijev
Še enega bonsajista sem v svoji šoli bonsaja morda pomagal ustvariti tudi jaz. Z Janezom sva delala na tisi, ki jo je prinesel s seboj. Zanimivo je, da ljudem res težko dopoveš, kakšen materijal je primeren; če ga ne vidijo, če na lastni koži ne izkusijo, bodo gotovo izbrali pretanek in preslab materijal. Janezu sem med tem, ko sva se dogovarjala za termin, npr. vsaj trikrat v enem mejlu napisal, da mora biti deblo debelo vsaj 4-5 cm. Vedel sem, da bo prišel s tanjšim in tako je tudi bilo. A Janez je kmalu dojel kako in kaj, hitro mu je šlo od rok tudi žičenje, čeprav bo potreboval še nekaj vaje. Ampak tako je z vsem - vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Janez se mi zdi, da je med tistimi, ki bi lahko resneje poprijeli za delo in hitro napredovali. Bonsajizem ga zanima, ne boji se postavljati vprašanj, skratka čas bo pokazal. Do takrat bo za motivacijo dober prvi izdelek, ki sva ga napravila skupnimi močmi. Iz navadne tise iz drevesnice sva iztisnila kar se je največ dalo. Iz grmička je nastala čudovita smreka, klasičen čokan, preobrazba je popolna!
Počasi že razmišljam o širitvi šole, o tem, da bi poleg osnovnih tečajev ponudbo razširil na celoletno učenje in zahtevnejše tehnike. O tem bo seveda odločalo predvsem zanimanje vseh vas!
Jutri je na Dolenjskem klubska delavnica. Se vidimo tam!
