Že tretje drevo ta teden! Moja šola bonsaja se je dodobra uveljavila, predvsem pa je to tudi šola zame. Vsako drevo namreč pomeni nove izkušnje, boljši občutek za oblikovanje. Tokrat se je v šoli oglasil Jan. Spet sva delala na pacipresi, poceni a dovolj dobrem materijalu.

Jan je umetnik po duši in delno tudi po izobrazbi, tako da mu bonsaji ležijo. Tehnike bo tudi hitro osvojil in lahko se bo podal na lepo pot bonsajizma. Kako krajša je pot do uspeha, če izbereš pravi način!

Z Janom sva tokrat na drevesu, ki nima izrazitega gibanja, pustila nekoliko več vej in izoblikovala kompaktnejšo krošnjo. Koliko obrazov ima lahko eno drevo! S presaditvijo v bonsajsko posodo bo šele zablestelo!

In to je šele prvo resnejše srečanje z bonsajem!

Sicer pa imam v teh dneh toliko dela, da komajda opazim svoja drevesa. Rešeljika je odprla svoj prvi cvet!

Zdaj pa pakirat in na Dunaj, kjer bom na EBA konvenciji prvič razstavljal tudi svoja drevesa. Poročilo seveda sledi!