Kljub vremenu, ki je bolj spominjalo na pozno jesen kot pomlad, je zares kar žarel. Alešev javor v spomladanskih barvah jemlje dih.

Včeraj popoldne smo na družinski izlet, ki se mu je pridružil še Tomaž, odšli na Dolenjsko. Tam, med zaobljenimi hribi in zidanciami si je nov dom, skupaj z svojo Katarino, poiskal Aleš, inštruktor Slovenskega bonsaj kluba. Obisk smo seveda izkoristili za ogled njegove zbirke, pa še intrevju za spletno stran SBK, na kateri predstavljam inštruktorje sem opravil. Objavljen bo v prihodnih dneh. Dogovorili smo se tudi, da bo tam 3. maja klubska delavnica. Če bo vreme pravo, bo okolica res idilična.

Oja, ob takšnem drevesu bi se tudi meni smejalo ...
Sicer pa je bila sobota popolnoma v znamenju bonsajev. Spet. Takšnih dni je vedno več, pa moram priznat, da me to prav nič ne moti. Že zjutraj sta se v moji šoli bonsaja oglasila Iztok, ki je v bonsajizmu povsem nov, in Bojan, ki je že obiskal kakšno delavnico. Pripravil sem konkretna drevesa; če se že učimo, se učimo na drevsih, ki imajo vsaj približno bonsajsko prihodnost, da lahko potem tečajniki domov odnesejo bonsaj, s katerim se lahko tudi že pohvalijo.
Pacipresi, na katerih sta delala Iztok in Bojan
Ampak konkretna drevesa zahtevajo čas. Na srečo se je na pomoč oglasil Tomaž, ki je potem ostal do večera, in delo je še hitreje steklo. Zadovoljstvo v očeh novih bonsajistov, ki se jim je odprl nov svet, je največje plačilo.


Izdelka sta za prvo srečanje z resnejšim bonsajizmom več kot dobra. Kot rečeno imata obe drevesi z dobro nadaljno oskrbo tudi lepo prihodnost.
Uživajte v pomladi!
P.S.: Včeraj vas je bilo prvič v enem dnevu več kot sto, ki ste obiskali mojo stran. Hvala. Še kakšen komentar napišite!