Pretekla dva dni sem se ukvarjal s tiso. Taxus baccata je ena najboljših evropskih vrst za vzgojo v bonsaj, dokaj nezahtevna in odlično reagira na obrezovanje in vršičkanje. Tole sem preko Rajkota nabavil pri nemškem kralju jamadorijev Kaefleinu. Vse leto sem jo imel na očeh, spoznala sva se do obisti. V bistvu pa drugega kot to, da jo bom obdelal to pomlad, pravzaprav nisva dorekla. Je eno tistih dreves, ki ti med oblikovanjem samo pove, kaj si želi.

In sva začela. Dva dni intenzivnega ustvarjanja, dva dni čistega užitka. Na takšnem, vrhunskem materijalu, je delo nekaj posebnega. Čas ne obstaja, teče le pogovor med drevesom in človekom.

Nekaj kilometrov žice kasneje je rezultat zavidljiv. To je sicer šele osnova za sijajno bonsajsko prihodnost, ki to tiso čaka. Določena je osnovna linija in obrisi krošnje. V sezoni ali dveh bm dodelal še džine in šari, potem pa se bo preselila v pravo bonsajsko posodo. Med tem se bo zgostila tudi krošnja in dobila značilno oblačkasto obliko. Vrhunsko. Se vam ne zdi?