Nestrpno pričakovanje, primeren delovni prostor, prava glasba in končno sam s stoletnim drevesom. Zato imam bonsajizem rad. V takih trenutkih čas ne obstaja, tu so le moje misli in drevo, ki mi pripoveduje.

Prišel je čas, da oblikujem drevo, ki v moji zbirki zaseda posebno mesto. Stoletna rešeljika mi iz različnih razlogov pomeni veliko. Že samo dejstvo, da je v svojem življenju videla in doživela marsikaj, mi vzbuja spoštovanje. Ko se dotikam njene tople hrapave skorje čutim njeno energijo.



V lanski sezoni je spet bujno pognala, počasi dobiva prave poteze. Vse veje sem močno prikrajšal, kot se velikokrat zgodi v razvoju posameznega bonsaja, sem zamenjal tudi prednjo stran, ki je zdaj popolnoma nasprotna prejšnji.

Problematičen ostaja del z debelim štrcljem, ki ruši harmonijo krošnje. Če bi ga čisto odstranil bi trenutno tam zazijala prevelika luknja. Toda že naslednje leto bo drugače, saj bo nova veja s stranskimi poganjki zapolnila prostor in štrcelj bom lahko popolnoma odstranil.