OTROK POTRKA SAMO ENKRAT
Ko obsojamo otroke, preradi pozabljamo, kolikšen delež svoje družine nosijo v sebi; in to v dobrem in slabem. Najhuje je seveda, kadar ta prtljaga ni niti lepa niti se v nahrptniku ne znajde najnujnejše. Potem pa gredo po svetu, in jih neodporne, kot so, premetava sem ijn tja. Nekateri se ujamejo, mnogi pa ne...
Na šubičko, kakor ji pravimo v žargonu Ljubljančani in Ljubljančanke, smo postali prav zelo pozorni letos spomladi, saj so nas z veliko žlico in prepotrebno publiciteto pritegnili k svoji akciji z naslovom Šubička brez nasilja in droge. Njihove srednješolke, dijakinje 4. letnika zdravstvene šole, temeljito pripravljene na to, kako mlajšim od sebe spregovoriti o nevarnosti zlorabe drog, so obiskale četrte in sedme razrede ljubljanskih osnovnih šol. Kako so bile tam sprejete?
Zelo, zelo dobro. Za primer naj samo povem, kako navdušena je prišla iz šole desetletna četrtošolka. Dobesedno takole je dejala: pri nas sta pa danes bili dve iz Šubičke. Mama, ko bi ti vedela, kako sta bili moderni, pa kako sta se z nami igrali in hecali, klhub temu, da sta nam pripovedovali o resnih stvareh. Ali ti, mama, sploh veš, kaj pomeni, če nosiš pripeto rdečo pentljo? Pa ti sploh veš, kako je grozno, če od nekoga vzameš majhen sladek papirček in ga zvečiš, potem pa si ga želiš še naslednji dan, dokler nisi čisto nor in samo še gledaš, kjer boš dobil na kupe takih sladkih papirčkov, v katerih je mamilo?
Mami te majhne dekliceje bila v hipu jasno, kako pomembno je včasih, da mladi spregovorijo mladim tudi o resnih, nevarnih in tveganih stvareh: npr. o aidsu in drogah, saj odrasli o teh stvareh vse preradi pridigamo in moraliziramo, potem pa nas mladi velikokrat nalašč nočejo poslušati.
o učiteljih:
Učitelji, še zlasti v osnovni šoli, v otrokovem svetu prevzamejo vlogo "pomembnih drugih". Prav zato lahko zelo veliko pripomorejo k otrokovemu učnemu uspehu in pozitivni predstavi o sebi. Pri tem pa so lahko uspešni le, če dobro poznajo otrokeve sposobnosti in če od njega pričakujejo le tolliko, kolikor je res zmožen doseči. Učitelji morajo vedeti, da učencem svojih pričakovanj ne sporočajo le neposredno, temveč tudi posredno, manj očitno: na primer z javnim primerjanjem učenca, s pohvalo oziroma omalovaževanjem njegovega odgovora. Učiteljeve kretnje in govorice njegovega telesa učenca lahko spodbujajo, lahko pa imajo tudi uničojoč učinek na njegovo razvijajoče se samospoštovanje. Tako kot je pomembno zaupanje vase za učence, ga morajo zase, kadar jih napadejo ljudje, ki nimajo pojma o tem, s kako zahtevno in zapleteno nalogo se srečuje učitelj vsakič, ko vstopi v razred.
o starših
Velikokrat učitelji pravočasno opozorijo starše, da njihov otrok v šoli nazaduje in da se je začel neprimerno obnašati. Na žalost se pogosto primeri, da se starši ob tej kritiki svojega otroka čutijo osramočeni in užaljeni. Branijo se, češ da doma ni tak, da se uči... Potem pa se starši navadno ne prikažejo več v šolo. Praviloma gre od takrat naprej z njihovim otrokom še na slabše.
Po vseh slovenskih šolah govorilne ure in roditeljske sestanke obiskujejo v glavnem le starši otrok, s katerimi ni težav; tistih pa, ki bi morali priti, ni blizu...