KINO_LOG
< home
DOKUMENTARNI FILMI
Cankarjevem Domu 2. - 12.3.2000
Od 2.do 12.3. bo v Cankarjevem domu mogo�e spremljati kraj�i cikel dokumentarnega filma, morda bi mu lahko rekli festival, ki se je pred nekaj leti kot posebna sekcija odcepil od osrednjega Ljubljanskega mednarodnega festivala, tedaj �e Film art festa. Gre za 11 filmov, od tega 5 izraelskih, ki tvorijo posebno celoto. V �etrtek smo �e videli dva t.i. socialna dokumentarca, zanimivej�i je bil gotovo Zapiranje Renaultove tovarne v Vilvoordu v Belgiji, 3. del trilogje Seksualno �ivljenje Belgijcev re�iserja Jan-a Bucquoy-a. V sredo bo na sporedu portret Slavoja �i�ka z naslovom Ljubi svoj simptom, kot ljubi� samega sebe - seveda ne v slovenski produkciji -, v petek pa film Beograjski dnevnik � moralna opera politi�nega idiota. Do enajst ostajata �e dva glasbena dokumentarca, od katerih bo drugi s svojimi desetimi projekcijamo za �e enkrat pove�al obseg festival�ka: Buena Vista Social Club slovitega re�iserja Wima Wendersa. ********************************* Te dni poteka v Cankarjevem domu cikel dokumentarnih filmov. Udele�ba je, kot po navadi, slaba, vendar tokrat na nek na�in upravi�eno. Festival je namre� padel tako nizko kot �e nikoli. Na videu gledamo izraelske dokumentarce, ki niso kaj dosti bolj�i od doma�ih skrpucal. Pustimo redke izjeme (�e o izjemi med enajstimi filmi sploh lahko govorimo). Ostaja povsem na�elno vpra�anje. Lo�evati je treba med dokumentarnim filmom, ki je film in dokumentarnim filmom, ki je dokument. TV dnevnik je npr. dokument, narejen podobno kot dokumentarec, vendar kri�an z le�ernostjo popoldanske limonade, s katero deli termin in stopnjo resni�nosti. To seveda ni umetni�ko delo, ki bi ga bilo vredno gledati v kinu ali celo nacionalnem hramu kulture. Gledalce dokumentarnih filmov pravzaprav ne briga sama vsebina. �e je zanimiva, dobro, vsekakor pa je to samo en dejavnik, ki se z izvedbeno platjo, lahko bi rekli obliko, zliva v nedeljivo celoto. �e se ne, nima kaj delati na filmskem festival�ku. Pravi dokumentarni film je pa� film, ki ga gleda� s enakim zanimanjem kot obi�ajne t.i. igrane filme, s katerimi se lahko prepleta ali celo dokon�no poru�i meje med obojim. Spomnimo se, da je film sestavljen iz majhnih pogledov v svet, ki nas posiljujejo s svojo resni�nostjo, obenem pa nas njihovo zaporedje vodi po pripoved in njenem smislu. Tako naivni pa tudi nismo, da bi bolj verjeli dokumentarcem kot igranim celove�ercem. Lahko bi se nostalgi�no spomnili prej�njih let, ko smo videli filme Nikite Mihalkova, Viktorja Kossakovskega in drugih. Letos na njihovo mesto stopa Wendersov film Buena Vista Social Club, ki z lepo zvene�im re�iserjevim imenom ter prijetno glasbo vsak ve�er zabava �ir�e mno�ice. Situacija je pribli�no taka, kot �e bi na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu vsak ve�er predvajali �e en Schwarzeneggerjev film, nato pa bili presene�eni, da vsi gledajo samo tega. Razumeli bi, da je Buena Vista Social Club odkupljen - v festival�ku bi izkoristili prilo�nost za predpremiero ali premiero. Tako pa postaja vse skupaj farsa. Sami cikli so padli v senco rednega predvajanja komercialno orientiranega in povsem obi�ajnega dokumentarca, o katerem smo na Valu �e govorili. Poseben problem je tudi obseg t.i. �Dokumentarnih filmov�, kot se tem predvajanjem re�e, saj gre samo za 11 filmov, kar bi �e �lo, �e bi bil pred nami izbor, tako pa gledamo prav zares �kar nekaj�. V Cankarjevem domu so se o�itno odlo�ili, da na Slovenskem kulture dokumentarnega filma ne bo. Ni ob�instva, ni prave produkcije. Torej sledi: Ni problema. <mo�ki>
