DANIJELI CUFER
1         
NAZAJ - BACK
Dvajset let je Dani, kar spoznala,
slucajno sva se v neki ostariji,
prijateljica tvoja v histeriji
obema tujka je tedaj postala.
Prijatelju se danes pravim hvala,
da me z najlepso je tedaj seznanil
ceprav le svoje interese branil,
je nevede, da bova par postala.
Gledali smo neke stare slike,
romantike, izletov in pa cvetja,
kolegica pa bla je brez omike..
Nihce ni vedel, za ta dozivetja,
za sreco, sanje, skrivne vse dotike
Avgusta sva se bil je cas poletja
2         
Avgusta sva se bil je cas poletja
na Riklijevi veckrat srecevala
zvecer sva v pivnici obedovala
si govorila svoja dozivetja.
Z besedami sem slikal sopke cvetja,
otroke, ki jih bo prihodnost dala
obljube in prisege, da ostala
za vedno skupaj, prstane si dala.
Ko pa stanodajalka je zaspala
prikradla sva se tiho, razziveta
in strasno se ljubezni vsa predala.
Vsaka pesem je morda izpeta
a zgodba najina bo le ostala.
Nocilo se je ,ko si vsa razvneta

3.
Nocilo se je, ko si vsa razvneta
prijela me pod roko in odsla si
z menoj na drugo stran gora ti
v mesto kjer se zdaj le  rja razcveta.
V mesto, tistih dni simbol poleta
prihodnosti, zdaj pa ga drugi casi,
ljudje so isti, misli in oglasi
pocasi brisejo s strani planeta.
Pomladi sva v Planici se ljubila
poleti pa na morje se podala,
res drug sva v drugega se zaljubila.
Edino srecna zase sva ostala
za druge nisva se prav nic menila,
iskrecih si oci poljub mi  dala.
           4.
Iskrecih si oci poljub mi dala
o draga deklica, Danjiela mila
takrat se zdelo je, nobena sila
prisege pac nikdar ne bo preklala.
Za Novo leto prstan si mi dala
zajadrala v zivljenje brez krmila,
ljubezen prava naju je vodila
prihodnosti se nisva prav nic bala.
Naslednje leto moral sem k soldatom
domaca dalec ostala je "obala",
le pisma so bila spomin na dom.
Vse leto draga zvesta si ostala,
na obisk prisla si v moj vojaski dom.
Je dan bil vroc in noc carobno zala.
             5.
Je dan bil vroc in noc carobno zala,
na otocku, kjer konca se reka Sava
saj barva vode in neba je plava
za te trenutke le beseda hvala.
Sprehajalaja sva  se tam med salasi,
po njih Balasevic v pesmih tava,
in Momo Kapor s tem se poigrava,
ko v Adi premisljuje kdo so nasi.
Popoldan sla sva v mesto in gostilne
in pozabila sva, da brez imetja
gradiva stvarnost in pa zelje silne.
Dokopati se moras  do imetja,
da ne kratijo te banalnosti obilne
Enkratna je priloznost dozivetja
            6.
Enkratna je priloznost dozivetja,
ko najdeta se prava dva cloveka
ljubezni je beseda le opeka,
ki bo zgradila hiso polno cvetja.
Se se spominjas Dani  tistga petja
okornih rim in starega izreka
da prida tisti ni, ki opoteka
se k deklici od Pusta do poletja.
Tak nisem bil, ceprav so mi kompleksi
grozili z smrtno groznjo prezivetja
a zate to so bli le pivski "eksi"
Zdaj misel nate topla je brez gretja
ce le pomislim, oh kako si seksi,
Ljubezni car in v roki sopek cvetja
           7. 
Ljubezni car in v roki sopek cvetja
drzala si takrat ko sva podala
od maticarja, v Gorje da bi dala
se oce , mama kaksen kos imetja.
je mama dala osnovo prezivetja,
ocetovo srce pa blo je skala
in sreca najina mu ni pregnala
ne crnih misli, tolarja imetja.
A kdor je srecen temu sonce sije
tud takrat, ko ni kaj prida bala
in njemu tuje vse so razprtije.
Objeta sva romanticno obstala,
pod mostom bucno Radovna se vije,
le Luna je nad krosnjami sijala
           8.
Le Luna je nad krosnjami sijala
to noc in potlej marsisekatero
v zivljenje, manj v ljubezen, mocno vero,
si vse do danes draga obdrzala.
Obupu nisi  nikdar se predala,
vedno si poznala pravo mero,
in ni ti mar bilo tud za zamero,
samo da sebi zvesta si ostala.
Se danes mi je zal za tiste dni
in v srcu se ostaja rahla nada,
da to ni obracun do vecnosti.
Bilo tako je, ko bila sva mlada,
objet tesno sem zrl ti v oci
In cutil sem, da res imas me rada
           9.
In cutil sem, da res imas me rada,
da si v ljubezni, nezno prebujena
saj tvoja gola koza je svilena
bila le moja radost in naslada.
Bila pa tudi grda je razvada
da nisem cenil tvojega imena
in tudi nisem razumel pomena
besed, ki tepec skoraj jih obvlada.
Tako, ko sem zvecer kraj tebe legel
pogosto sem potiho mrscil celo,
kaj je narobe pa tud nisem vedel.
Tako sem veckrat gledal le debelo,
ko v zelji ustreci, nisem ti ustregel.
Ceprav mladost je tvoja neveselo
            10.
Cepravc mladost je tvoja neveselo
zarezala v srce globoke rane
in brazgotina dolgo se ostane
kot crke v lubje vrezane debelo.
Ceprav kot pravis tebi se je zdelo,
da to te danes prav nic vec ne gane
a v podzavesti ostale so podgane,
spominov slabih celo je krdelo.
Ko se prijateljstvo zares razvije
telesni stik ni prava vec pregrada,
da dvoje src se zopet v eno zlije.
Omet sovrastava mislim, da odpada
ceprav ostale so se drobnarije
Usodi in pa sreci slaba nada.
           11.
Usodi in pa sreci slaba nada
iskati je le slabo v cloveku,
prevec gorja bilo je ze v tem veku,
ko cas v tisocletje novo pada.
Glavno je, da imela sva se rada
zato glej svetle tocke v tem poteku,
na koncu naj ostane kot v izreku
vse lepo kot spomladi trava mlada.
Saj ranjeno srce prijaznost prosi
ze veckrat me je pravzares imelo,
da bi hodila po poletni rosi.
Se v spanju zbujam, kot da se mi zdelo,
da srecen bil sem in zato ti nosi
Fant tvoj nekdanji cvetje neveselo
             12.
Fant tvoj nekdanji cvetje neveselo,
ti nosi v upu, da spet razvedrilo
se tvoje bo oblicje, razkadilo
sovrastvo se in spet zravnalo celo.
Ce bil bi Bog poslal bi ti cebelo
iz "cipov" narejeno, da razkrilo
bi to skrivnost kaj se je dogodilo,
da ti zdaj vidis vse le crnobelo.
Tako ne vem kaj sploh o meni menis
in tud zakaj me nimas nic vec rada
in silno hitro nad menoj popenis.
Iz casov, ko se punca bla si mlada
cvetove in besede lepe cenis,
Edino to vem, da imas se rada.
            13.
Edino to vem, da imas se rada,
ko dam ti kaksno rozo in molcim,
ce je kaj vec pa, da ti ze tezim
in koj med nama zraste spet pregrada.
In koj v meglo izgine vsa naslada
in ze se zdi mi, da ze spet gresim
ko spet si pridobiti te zelim,
To je samo predpostavka,( zaradi rime)
ne pa empiricno dognano dejstvo!
kaj morem, ce imas pa druzga rada.
Tako na intuicijo zanasam
se cesto, tud ce motim se debelo
a bolecine lazje vsaj prenasam.
V ljubezni bo zivljenje prezivelo
zato ti Dani cvetje rad prinasam,
Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo
               14.
Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo
nekdanje vzdusje, ki bilo med nama
vsaj upam, da to prazna ni omama,
in to pomlad bo v soncen dan vzbrstelo.
Res srcno upam, do bi spet vzkipelo
nekdanje custvo in bi nic vec sama
ne plula po viharjih tud ce dama
res prava si in zmores tezko delo.
Posoda upanja je vse bolj plitka
otroka najina sta se ostala
trdna vez in nasa rdeca nitka.
Ze dolgo je, ko si poljub mi dala,
zaspala po  ljubezni od uzitka
Dvajset let je Dani, kar spoznala.
Dvajset let je Dani, kar  spoznala,
      MAGISTRALE
Avgusta sva se, bil je cas poletja,
Nocilo se je , ko si vsa razvneta,
Iskrecih ti oci poljub mi dala.
Je dan bil lep in noc carobno zala 
Enkratna je priloznost dozivetja,
Ljubezni car, in v roki sopek cvetja,
Le Luna je nad krosnjami sijala.
In cutil sem, da res imas me rada.
Ceprav mladost je tvoja neveselo
Usodi in pa sreci slaba nada.
Fant tvoj nekdanji cvetje ovenelo,
Edino to vem, da imas se rada
Rad nosim v upu, da bo spet vzcvetelo.
MAGISTRALE - DANIJELLI  CUFER
NAZAJ BACK
Hosted by www.Geocities.ws

1