Juretova domača stran

Veliko zanimivosti o cestnem kolesarstvu in še o čem

Nazadnje smo klepetali v juniju. Takrat si ravno končal z Girom, kljub utrujenosti si bili poln načrtov. Glavna preokupacija drugega dela sezone sta bila svetovni pokal in svetovno prvenstvo v Lizboni. Sezona je končana. Realizacija stoodstotna.
"Vse je potekalo in se izteklo po načrtih. Cilji so doseženi. Morda bi lahko v svetovnem pokalu zabeležil kakšno boljšo uvrstitev. Toda nekaj mora ostati za prihodnjo sezono."

Pred vsako sezono si zagotovo začrtaš neke smernice, po katerih pelješ skozi leto. Si bil na začetku tudi tako optimističen ? Si morda prilagodil načrte po dobrem začetku?
"Že na začetku sezone sem določil osnovne cilje, vendar so sledile nekatere korekcije v skladu s formo v danem trenutku. Sprva sem se koncentriral predvsem na dirke svetovnega pokala, a sem po odstopu na dirki Pariz-Roubaix, izpustil VN Amstel. Na ta način mi je ostalo več časa za kvalitetne priprave na Giro. Tako je po p1. delu sezone svetovni pokal padel na 2. mesto, kljub temu da sem ga v drugem delu vozil stoprocentno,kajti prva z dirkami sem skušal najti dobro formo. Te dirke so bile kontrolne točke moje forme."

Kako si tempiral formo pred odhodom v Lizbono?
"Poleti sem treniral v večjem obsegu, predvsem sem dal poudarek dolžini. Potem pa so prišle dirke. Ko sem opazil, da sem prehitro prišel v dobro formo, sem malce popustil, potem pa spet trdo poprijel za delo. Dobro pripravljenost sem potrdil tudi na zadnji tekmi pred odhodom na Portugalsko, saj sem na dirki Pari-Tours zasedel 5. mesto. S tem izidom se je samozavest še povečala."

Vsak športnik ima probleme s samozavestjo. Kako se sam spoprimeš s to težavo?
"Najlažja pot so dobri rezultati. Iz dirke v dirko bolj verjameš vase. Tu je še družina, ki te vzpodbuja, pravijo,d asi dober. Vendar to ne zadostuje. Do tega spoznanja, da si dober, se moraš dokopati sam."

Očitno si se v Lizboni le dokopal do tega.
"Po 5. mestu na dirki Paris-Tours se je stanje res izboljšalo. Vendar sem se kmalu vrnil v prvotno stanje, še posebej potem, ko sem si ogledal progo. Malce sem se bal. Po drugi strani pa sem razmišljal o tem, koliko sem že naredil v tej sezoni, kaj vse mi je uspelo. Nikogar se ne bojim. Če se bo tekma odvijala po mojih željah, se lahko v zaključnem šprintu potegujem za zmago. Na štartu sem bil povsem neobremenjen."

Omenil si, da je bila proga težka.
"Motili so me predvsem vzponi ("klanci"), ker sam ne sodim med ekstremne "klancarje". Posebej težka je bila kombinacija vzpona, dolgega 800 m, po katerem je sledil spust v vznožje zadnjega vzpona,ki je bil dolg cca.1500 m. To sem moral ponoviti enaindvajsetkrat. Za večino "neklancarjev" je to velik problem. Tudi to sem premagal, k temu je pripomoglo tudi dobro počutje."

V moštvu si veljal za tihega favorita. Veliko se je pričakovalo predvsem od Gorazda Štanglja. To je bilo dodatno breme zanj ter razbremenitev ostale trojice.
"Gorazdu je ustrezala konfiguracija proge. Že lani je zablestel s 13. mestom. Takrat je bila proga lažja. Strokovnjaki so nekaj možnosti pripisoval tudi Tadeju Valjavcu, ki je specialist za vzpone. Sam sem prevzel vlogo "joly-ja". Vedeli smo, da sem super pripravljen. Ob optimalnih pogojih bi se lahko vmešal v boj za medalje."

To se je tudi zgodilo. Pomembno vlogo pri tem je imel tudi selektor Gorazd Penko. Kaj je svetoval na začetku dirke?
"Taktiko smo določili že prej. Martini Derganc je pokrival začetne bege in nas počakal v primeru kakršnihkoli okvar. Ostali trije smo skušali voziti na čelu grupe, da ne bi trošili nepotrebne energije za brezglave pobege."

Kakšne občutki so te prevevali med dirko ?
"V prvih petih, šestih krogih sem se počutil zelo slabo. Menil sem, da bo tako težko karkoli storiti. Nato pa sem se iz kroga v krog počutil bolje. Zadnjih šest krogov sploh nisem odšteval. V zadnjih dveh krogih sem bil trdno odločen, da zdržim vse napade, da iztisnem iz sebe optimum možnega. Druga polovica proge je minila zelo hitro, pozoren sem bil, da ostanem na čelu tudi po zadnjem vzponu."

Zaključni šprint - pika na i.
"Za razliko od Zabela in Freirea sem bil v tem zaključku sam. Kljub temu sem se dobro znašel. Malce sem "šel" po vetru ter izrinil iz igre dva Italijana. Spomnim se vse do petsto metov pred ciljem. Zadnji metri mi niso ostali v spominu, kajti vse se je odvijalo tako hitro. Če bi se v teh trenutkih drugače odločil, bi bilo to zagotovo slabše.

Posebej nam je v spominu ostala tvoja gesta ob prihodu v cilj.
"Ta gesta je bila povsem spontana. Vzroke lahko iščem v treningu, kjer se dostikrat zabavamo in šprintamo do kake table oz znaka. Pobegneš zasledovalcem, in to pokažeš z gesto npr. kot bi zmagal na dirki. Sicer pa je bila ta poteza povsem podzavestna. Mnogi so me spraševali, če sem hotel s to potezo povedati kaj kateremu izmed tekmecev, ki bi se mi zamerili. Daleč od tega."

Si se bal med šprintom, da bi končal v ogradi? Tudi to se dogaja.
"V tistem trenutku ne premišljujem o tem. V zadnjem kilometru je prisotno tolik adrenalina, da o strahu ne razmišljaš. Če bi se to zgodilo, bi zavrl. Pa še nisem..."

Selektor si ni ogledal zaključka dirke. Hitel je s pripravo bidonov, s katerim iste nazdravili.
"On me pozna že vrsto let. Skupaj sva delala v Rogu. Vedel je, da ne bom zadovoljen z 20. mestom, če bom prišel na vrh klanca z vodilno skupino. Videl je tudi, da je le malo šprinterjev ostalo v vodilni skupini."

Na Portugalskem nisi bil sam.
"Z mano je bila tudi žena Tina, k je prišla dva dni pred dirko. Bila je malce jezna, kajti pozabil sem urediti akreditacijo. Tako je spremljala dirko v hotelu. S to medaljo sem se malce odkupil. Zvečer smo skupaj dostojno proslavil na ulicah Lizbone."

S to medaljo si postal slovenski kolesarski junak. Kljub temu uspehu si ostal skromen. Slava ti ni stopila v glavo.
"Ne vem, zakaj bi se spremenil."

V vsakem intervjuju poudarjaš zasluge celotnega teama, ki je pripomogel k tej medalji.
"Kolesarstvo je kolektivni šport. Ekipa je zelo pomembna. Za medaljo so zaslužni tako maser kot prijatelji doma, starši, še najbolj pa žena in tisti, ki me prenašajo takrat, ko sem slabe volje. Mislim, da bi bil sebičen, če bi jih sedaj pozabil omeniti."

Veselo je bilo tudi na Brniku.
"Toliko ljudi zagotovo nisem pričakoval. Vedel sem, da me bodo pričakali prijatelji, ne pa toliko navijačev... Bil sem presenečen. Bilo je lepo."

Kakšni so bili odzivi iz Italije?
"Večin moštva je bila v Lizboni. Zvečer so me obiskali vodilni možje moštva, prebili nekaj časa v naši družbi. Prejel sem čestitke od klubskih tovarišev. Nihče ni pričakoval takega uspeha. Lani smo imeli svetovnega prvaka, letos pa... Vedeli so, da sem dober.Zato so bili potem še toliko bolj zadovoljni."

Pomenijo vsi ti uspehi v minuli sezoni povišico?
"Vsekakor bomo tudi o tem še govorili. Pogovori potekajo. Upam, da bom našli skupen jezik. Obetajo se spremembe."

Pomeni to odhod iz Italije?
"Radi bi me videli v Franciji in Belgiji. Ne smem pozabiti, da imaš še enoletno pogodbo. Poleg tega se v Italiji počutim odlično. Najraje bi ostal v Tacconi Sport Vini Caldirola."

Kaj pomeni ta medalja za nadaljnji razvoj in pot kolesarstva v Sloveniji?
"Težko bi rekel, kaj in kako se bo spremenilo. Ne vem, ali se bo s to medaljo povečala popularnost. Kolesarji smo naredili svoje. Posebej nas šest, sedem kolesarjev, ki dirkamo v tujini. Lahko se pohvalimo z nekaj odmevnimi dosežki. Dokazali smo, da smo sposobni dirkati s svetovno elito. Za sredstva bodo morali poskrbeti drugi."

Sezona je končana. Zavesa je padla. Pa kljub vsemu... Načrti v prihodnji sezoni.
"Enodnevne dirke svetovnega pokala in zmaga ene izmed teh dirk. Ter svetovno prvenstvo. Upam, da se bom udeležil ene izmed velikih etapnih dirk."