Mimo Tabora in Taborske jame pelje pot do Medvedice, kjer se pot E-6 razcepi na desno in levo.

Po desnem razcepu nas pot vodi na zaselek na razglednem blagem slemenu Veliki Ločnik, od tod pa v naselje Vrh. Nad njim je lepo razgledišče s cerkvico sv. Petra. Od tod se pot spušča naprej do glavne ceste Ljubljana-Kočevje, po prečkanju ceste pa naprej v Želimeljsko dolino. V Želimljah za cerkvijjo sv. Vida zavije pot v gozd. Pot vodi do naselja Klada na razgledni planoti, nato pa v naselju Škrilje prečka cesto na Golo. Na vrtačasti planoti grmadi, obrasli z jelovimi in bukovimi gozdovi, se prevesi v dolino Iške. Pot vodi po slikovitem Iškem Vintgarju mimo Grabljic in izdolbene skale in se nato strmo vzpenja na Krvavo Peč. To je naselje na robu strmo odrezane planote nad dolino Iške s cerkvijo sv. Lenarta. Pot se nadaljuje do Predgozda, kjer se združi z levim odcepom.

Levi odcep vodi do naselja Mali Ločnik pod Goro, na kateri je cerkvica sv. Ahaca. Pot vodi do glavne ceste Ljubljana-Kočevje in po njej do Turjaka, nato pa v gozd do Malega Osolnika s staro cerkvico in naprej do naselja Veliki Osolnik, nad katerim je planotast razgledni vrh s cerkvico sv. Lovrenca, naprej do naselja Laze na razglednem slemenu.

Za naseljem Centa pot vodi v jarek s potokom do ostanka starega mlina, nato pa po brvi čez potok in nato v hrib. Mimo naselij Pečki, strletje in Mački nas pot vodi vPredgozd. Od tu do naselja Mohorje do cerkvice sv. Ožbolta in do vasi Mramorovo ter dalje na Bloško planoto.

Pot je dolga približno 4 km in v smeri sever-jug povezuje Turjak z Rašico. Poteka po gozdnih kolovozih poteh, skozi gozdove Velikega smrečja pod vasjo Turjak, vzhodno od vasi Mali Osolnik, skozi gozdove Jelovca in Cerovca do travnikov in njiv zahodno od vasi Rašica. Z manjšimi vzponi in spusti do 490-550 m nadmorske višineje kot nenaporna lepo tekoča sprehajalna pot primerna za vsakogar od najmlajših do najstarejših popotnikov in obiskovalcev teh zanimivih zgodovinskih krajev.

Na poti je ob večjih točkah prikazan življenski utrip gozda od oblike sestojev, različnih zanimivosti, ki jih na svoji poti srečujemo, do prikaza posameznih dreves in skupin predstavnikov svoje vrste.

Pot je krožna, njen začetek je prepuščen popotniku, lahko jo začnemo v Velikih Laščah, gospodarskem, kulturnem in političnem središču. Kraj je znan po veličastni cerkvi Marijinega rojstva, ki je obkrožena s skupino trških hiš.

Pot nas vodi na hrib s cerkvico sv. Roka, nato se spustimo v vas Srebotnik in čez Konjsko dolino pridemo v Dolnje (Spodnje) Retje, rojstni kraj literarnega teoretika in mladoslovenca Frana Levstika.

Pot nas vodi naprej preko temačnega gozda nekdanje stiške posesti na Podvalo, najvišjo točko naše poti. Od tod je lep panoramski razgled na Karavanke, Kamniške alpe, Litijsko hribovje, Malo goro, Veliko goro, Travno goro, Slemena, Snežnik, Bloško planoto, Mokrško hribovje, Triglav, Kurešček in širšo turjaško- robarsko- velikolaško okolico.

Pod hribom leži Dvorska vas . Iz vasi nadaljujemo pot preko polj, njiv in travnikov na Malo Slevico. Nadaljujemo preko križpotja, kjer so v 12. stoletju stale vislice, na Veliko Slevico znano po cerkvi Mariji Kraljici angelov, z enim najlepših baročnih oltarjev in romarskem središču. Po gozdni poti pridemo do križpotja. Še streljaj in pot nas priveda v Podsmreko, kjer je zagledal luč sveta prvi slovenski stilist in svetovljan Josip Stritar. Od tod je lep razgled na dolino gospoda Mirodolskega. Pot nadaljujemo po razgibani pokrajini preko polj, njiv in gozdov, mimo vasi Brankovo, Opalkovo, Hrustavo, Hlebče, Jakičevo, Grm, Kukmaka na Rašico. Tu se je v "tasrednjem mlinu" rodil oče slovenske kulture Primož Trubar. Po dobrih štirih urah hoje se vrnemo preko Pušč in sv. Trojice na začetek naše poti v Velike Lašče.

Na pot se odpravimo v Velikih Laščah in krenemo po cesti preko Gmajne do križišča Ulaka-Podsmreka-Velika Slevica. Skozi prijazen gozdič se preko Podsmreke spustimo do vasi Kaplanovo, kjer v križišču zavijemo desno in nadaljujemo pot do Logarjev. Tu cesto zapustimo, zavijemo na gozdno pot in se začnemo vzpenjati proti sv. Primožu. Iz gozda pridemo v vas Zgonče, od koder je do cerkvice na 817 m visokem sv. Primožu še slabih 10 minut hoda. Od tu se odpre prelep razgled na širšo okolico. Vrnemo se do Zgonč in se napotimo delno po makedamski cesti, delno po gozdni poti do vasi Gornje Kališče, od tu pa pretežno po gozdu do Spodnjih Kališč. Kmalu za vasjo zapustimo stezo, ki vodi na Krkovo in se levo od nje po strmi gozdni poti spustimo na Pleš, od tu pa po robu pašnikov na Karlovico. Od tu po dolini ni daleč do Kolpe, kjer zapustimo makedamsko cesto in nadaljujemo po travniku do roba gozda. Tu pot zavije desno v gozd in se začne vzpenjati proti Veliki Slevici. Od cerkve na Veliki Slevici nas cesta pripelje do kapelice. Tu na samotnem razpotju zavijemo desno v gozd in se začnemo spuščati proti Velikim Laščam, kjer po približno petih urah zmerne hoje zaključimo našo pot.

Z velikolaškega trga krenemo po cesti mimo Levstikovega spomenika ob cerkvi in sledimo markacijam, ki označujejo evropsko pešpot E7. Pri zadnih hišah v griču zavijemo levo na pot, ki nas preko travnika pripelje do kozolca. Tu pot zavije v gozd in se začne zlagoma vzpenjati. Kmalu prečkamo železniško progo Ljubljana-Kočevje in nekoliko kasneje še gozdno cesto Retje- Predstruge. Nadaljujemo zmeren vzpon do lesenega križa, ki stoji levo, nekoliko odmaknjen od poti. Tu se pot zravna in po nekaj minutah hoda zapustimo evropsko pešpot   E7 ter sledimo oznakam "Kamni vrh". Po dobri uri hoda iz Lašč nas pot pripelje do koče pod Kamnim vrhom, ki je odprta ob nedeljah popoldne in je last PD Dobrepolje. Nekaj minut nad kočo je 783 m visoki Kamni vrh, kjer sta tudi žig in vpisna knjiga. Z vrha je lep razgled na Dobrepoljsko dolino, Kamniške in Julijske Alpe. Od koče se pot nekoliko spusti do gozdne ceste, nato pa zopet zavije na gozdno pot in se zlagoma vzpenja proti Grmadi. Čez dobre pol ure nas pot pripelje iz gozda, od koder je do koče na 887 m visoki Grmadi še dobrih 15 min vzpona čez senožeti. Koča je odprta ob sobotah in nedeljah. Z Grmade se spustimo do vasi Bukovec in hodimo delno po ravniških, delno po gozdnih poteh mimo lovske koče do vasi Retje. Od tu nas pot ob robu gozda  pripelje v Velike Lašče, kjer po treh urah in pol pot končamo.

Od logarske hiše v Predgozdu vodi pot mimo Tolstega vrha do Krvave Peči. Kraj se je prej imenoval Rožna vas. Sedanje ime je dobil po vpadu Turkov, ki so baje vrgli dve deklici iz bližnje skale v Iško. Iz Krvave Peči nas pot vodi do logarnice pod goro Mokrc. Gora spada še k dinarskemu območju in je porasla z mešanimi gozdovi. Porasel je tudi sam vrh zato z njega ni razgleda. Od logarnice pod Mokrcem do Kureščka na katerem je obnovljena cerkev Kraljice Miru je uro hoda. Kurešček nudi lepe razglede na Ljubljansko barje, Turjak, Velike Lašče in proti Dolenjski.

S Kureščka pot vodi v vas Zapotok. Iz vasi pridemo na planoto s travniki in njivami. Na severni strani je grapa Šumnik, ja južni pa Lahki kamen. Pred nami je Turjak, desno od nas pa Veliki Osolnik.

Na koncu planote pod Zapotokom se vaška cesta prevesi na drugo planoto z vasjo Četež pri Turjaku. Iz vasi Četež vodi pot globoko v dolino potoka Želimeljščica. Mimo (nekdanjega mlina Pirman) gremo čez potok in se dvigamo v hrib do gradu in vasi Turjak. Od Turjaka se pot nadaljuje po glavni cesti Ljubljana-Kočevje do vasi Rašica, kjer na križišču zavije levo do Ponikev in proti Ilovi gori. 

Od Taborske jame pelje cesta skozi Vellike Lipljene čez polja in gozdove z lepimi pogledi na Krim do naselja Gradež. Pri kapelici nad vasjo se odcepi pot proti Turjaku. Pot vodi naprej mimo gradu Turjak do vasi Četež in Zapotok, od koder ni več daleč do Kureščka.

Pot od Turjaka do Kureščka se pokriva s transverzalo kurirjev in vezistov, od tu do Krvave Peči pa le delno. Od Krvave Peči do Iškega Vintgarja poteka mladinska pot po isti trasi kot E6.

Iz bloške planote vodi pot mimo Zavrha do Predgozda. Mimo naselij Selo, Rupe, Mohorje in Boštetje gre po isti trasi kot E-6. Med naseljema Bane in Naredi zavije na levo mimo vasi Zgonče. V njeni bližini je cerkvica sv. Primoža in Felicijana s srednjeveškimi freskami.

Od tod hodimo po lepi valoviti velikolaški pokrajini mimo rojstnega kraja pesnika in kritika Stritarja in do središča pokrajine Velikih Lašč z mogočno Marijino cerkvijo, Levstikovim spomenikom in kulturnim domom, ter znano domačo gostilno Pri Kuklju. Od Velikih Lašč vodi pot mimo zanimivega znamenja iz 18. stoletja, ki mu domačini pravijo Zmrznjenec.

Pot nadaljujemo v Dobrepoljsko dolino skozi vasi Podpeč s kraško jamo, ki po deževju bruha večje količine vode.

           Domov

Created by JANart