|
...ljubezen na prvi vonj... | |
|
|
Otok Sokotra - vrt v oceanu | |
|
|
Odkrijmo Jemen | |
|
|
ČAROBNI SVET ZA TANČICO JE SVET KI DIŠI.... | |
|
|
Sanaa | |
|
|
Slovensko - Jermenska poslovna mreža: | |
|
|
||
| Ob robu praznega
trikotnika V Baratsko regijo ob robu praznega trikotnika sem prihajala celih pet
let. V preteklosti je bil Barat rjav in sušen. Barat brez dežja, toda
letos se je po obilnem dežju lesketal zelen..... Doživljanje prebujanja Vzhoda je intenzivni trenutek razburjenja, navdušenja in dvoma. Nedokončane revolucije, sanje, upanja, razočaranja, toliko obžalovanja in toliko stvari, ki bi jih želeli drugače. V vzhodnih mestih iščemo barve sedanjosti in
sence preteklosti. Kaj sem videla? Videla sem to, kar je zapisano v knjigi
življenja. Da se bom vrnila. |
||
 |
||
| Otok Sokotra:
VRT V OCEANU Vzdolž vzhodno afriške obale kakšnih 200 km od somalske obale sameva otok: Sokotra. Kot stražar varuje burni afriški rog in ponuja mir, spokojnost v tišini onostranstva. Ta otok, ki pripada republiki Jemen, je od lani povezan s prestolnico Sano tudi z letalsko progo.Dvakrat na teden poleti letalska družba Yemenia za Hadiboh, otoško središče. Zaradi močnih monsunskih vetrov, ki prihajajo preko Arabskega morja, lahko letala pristajajo samo sest mesecev v letu. Toda večina otočanov se se vedno raje odloča za dvodnevno plovbo čez razburkano morje do ali iz jemenskega pristanišča Mukalle, nekoč pomembnega središča za trgovino z Indijo... Sokotra je Jemen brez pušk, okrožja in značilnih ukrivljenih nožev.. Hadiboh je očarljivo mesto s kvadratastimi hišami, zgrajenimi iz korak in ravnimi strehami prekritimi s palmovimi listi. Nekaj pločevinastih streh je razgretih od tisočerih odbleskov z morja. Tam je tudi edini hotel "Summerland", kjer najameš prevoz po otoku. Žene z napol zakritimi obrazi, doma sešitimi ohlapnimi oblekami, okrašenimi svetlikajočimi vzorci in s črnim kohlom obrisanimi velikimi začudenimi očmi hitijo v bližnji dukan, trgovino po nakupih, po sladkor, čaj, kavo, moko, začimbe. Govorijo "sukotri", poseben star južno arabski dialekt, nerazumljiv drugim Arabcem. Na trgu je bilo čutiti vonjave s praznovanja. Ob svetlikajočih tkaninah so stali prodajalci jasmina. Vitki. Nagli. Neresnični. Potem prodajalci čaja. Oljnati. Sladki. Neodločeni. Nepričakovana navzočnost žensk zastrtih v poletni noči, ki so hodile v gručah. Požirki vode iz vrčev z vonjem po meti... Sanje pod isto streho: Kakšnih štiridesettisoč otočanov živi v harmoniji drug z drugim in z okoljem. Njihove sanje se vedno spijo pod isto streho, kako obdržati v oblasti prihodnost. Ribiči nalovijo samo toliko rib kolikor jih potrebujejo za prehrano. Sosedje si za pašo svojih ovac in koz izmenjujejo pašnike. Legenda pripoveduje, da se je pred milijoni leto odtrgal otok, Sokotra. Ime je nastalo iz sanskritske besede "Dvipasakhadra", pomeni srečo, blaženost. To je tudi otok, ki si ga Združeni narodi želijo pridobiti za svoj projekt "Človek v naravnem okolju". Redke rastline, ptice, živali, ki so drugod izginile, tukaj uspevajo. 850 je taksnih vrst, ki uspevajo samo se v tukajšnji tropski klimi. Njihovo morje je izredno bogato z ribjimi vrstami. Toda ali bodo Združeni narodi dobili vojno z naftnimi družbami, ki so v bližini otoka v morju odkrile pomembne naftne zaloge? Ali pa z japonskimi ribiškimi družbami, ki pritiskajo za pridobitev koncesij za lovljenje rib, so sedaj ključna vprašanja. Ali je v obdobju globalizacije sploh še prostor za ta vrt v oceanu in sanjami Sokotranov pod isto streho? Nenavadni lesket morja, ki dvakrat na dan ob sončnem vzhodu in zahodu pogoltne obrežne peščine. Razkošen zahod sonca prelivajoč se v nastajajoč mrak prepreden s svetlimi in zlato rjavimi preprogami. Značilni dolgi čolni, tropi komarjev in radovedni otroci. Modre gore se zrcalijo v notranjosti. Najvišji vrh 1524 m visoki Haghir je zavit v belo meglo. Tropske rastline, samotni kruhovci, doline z bujnim zelenjem in toplimi tolmuni sladki vode. Iz tal poganjajo baržunaste vrtnice, orhideje, zeleni golobi gnezdijo v mangovcih... pogled je bil z mesta, kjer je veter razsipal cvetove, in kot po čudežu je bilo vse enostavno, jasno, čisto... spokojna jasnina. Po obilnem dežju sem vzdihovala sapo, njihove dišave, njihovo moč. Bil je redek trenutek in želela sem ga prekiniti, dokler je bil nedotaknjen, da ga nedotaknjenega dobim nazaj. V gorah sredi otoka na drevesih rastejo kadila in mira. Skladna kombinacija sonca, vetra in zemlje proizvede visoko kvalitetna kadila in miro. Nekoč kot na primer v staremu Egiptu so jih uporabljali za obrede in v zdravilstvu, poimenovali so jih kar "parfum bogov". Toda otok Sokotra ni ležal na glavni dišavni cesti, le-ta je potekala po Arabskem polotoku, ampak bolj v ozadju. Enkrat letno še vedno kadila zberejo in jih izvozijo v Zalivske dežele, kjer so se vedno zelo čislana. Pred več kot dvatisoč leti so arabski pomorščaki odkrili skrivnost monsunskih vetrov in postavili na noge pomorsko trgovino. Izkoriščali so sezonske monsunske vetrove vzdolž afriške obale in naprej na vzhod do Indije. 135 km in največ 40 km širok otok Sokotra je v antičnih časih rabil kot postajališče za prekladanje blaga. Poznan kot "otok čakanja" na ugodne vetrove, je povezoval pomembna mesta Perzijskega zaliva z vzhodno afriško obalo. Na Sokotri so prekladali blago in pošiljke namenjene za Bombaj z dateljni, pistacijami, lesom, posušenimi ribami, začimbami, dišavami, tekstilom, oljem, biseri. Po čakanju na Sokotri, so arabske ladje , ali dhowi, zatem pristajali v živahnih pristaniščih vzdolž vzhodno afriške obale kot so Mombasa, Zanzibar, Kilwa in Kitano. Pomorščaki so prihajali iz južne arabske obale, sedanjega Jemna in Omana, se ne šalijo z znamenji usode na morju. Pripovedujejo, da so valovi.... slepi valovi. Pomeni, če so visoki, so visoki kot gore. Ko padajo, so globoki kot najgloblje doline. Valove Arabskega morja, ki sega od Južne Arabije do vzhodne afriške obale, so poimenovali "Barbarino morje" in "deželo Jaifuni". Ko so se srečevali z njimi so recitirali rajaz, posebno zvrst poezije, ki pripoveduje o smrtonosnih valovih Arabskega morja, s katerimi so se srečevali na poti do varnega otoka Sokotre: Jaifuni in Barbara, Barbara in Jaifuni, so tiho mrmrali, valovi so takšni kot jih vidiš..To so bili hripavi klici mornarjev, zasekani med slabotne besede. Tam na sokotrski obali kjer Arabsko morje prehaja naprej v Indijski ocean, sem bila obrnjena proti morju, tokrat mirnem po besnenju, je pihal vetrič, in pesek se je začel vrteti. Sokotrski ribiči z značilnimi dolgimi čolni so izginjali za obzorjem. Vzdihovala sem te mirne trenutke. Zdelo se mi je, da sem samoto našla prav tam, kjer sem jo zapustila. Negibnost sveta in vračanje stvari v prvotno stanje, prvi znaki spokojnosti, upočasnjevanje gibljivosti vse do zibajočega ritma, v katerem je otok zazibal v spanec. Teden kasneje se zdi Sokotra kraj na drugem planetu. Pogosto ko sedaj zaprem oči sanjam o otoku z nenavadnimi rastlinami, kameleonih, zelenimi golobi in baržunastimi vrtnicami. Tam možje še vedno drgnejo palice ko zanetijo ogenj, večere pa preživijo s pripovedovanjem zgodb, ko s podaljšanim molkom obujajo spomine. Tisti poslednji večer pred odhodom se mi zdelo, da sem z nepotrebnim vprašanjem pravzaprav vse pokvarila. Radovednost, od kod prihaja njihova iskrica življenja je bil odvrnjena z modrostjo večnosti. Razmišljajoče so dejali: " če bi bilo treba povzeti predolgo
zgodbo, bi rekli, da iznikne z dna oceana, potem pa jo ocean naenkrat
pogoltne". |
||
|
|
Like a candle I glow while burning away... |
|
|
Slovensko
- Jermenska poslovna mreža: Pogumno, možnosti je dovolj (omejeni smo lahko le z domišljijo) |
za pozno jesen leta 2000 je na Gospodarski zbornici |
|
|
|
||
| Odkrijmo Jemen Izoliran in odmaknjen za gorsko verigo svojih gora in zaradi krčevite sovražnosti imamov, je o Jemnu na jugozahodnem delu Arabskega polotoka šel glav o nedostopnosti in temačni skrivnosti... Toda Jemen ni bil vedno izoliran od zunanjega sveta. Skupaj z Omanom je to del regije, kjer redno dežuje. Monsunsko deževje Indijskega oceana sega prav do tja. Celo koledarje za dež so tod nekoč imeli in so se redko zmotili. Zato je zemlja rodovitna, doline so zelene in skrbno obdelane terase segajo prav do vrh gora. Dežela je znana tudi po obzidanih mestih, prelepi skladni arhitekturi, sadovnjakih, začimbah, grozdju, rozinah, bombažu, usnju, kadilih in kavi. Nekoč v 16. stoletju je v Amsterdam prispela prva pošiljka kave iz jemenskega rdečemorskega pristanišča Moha. Kava "moka" je zatem postala znana po vsej Evropi. Predislamske civilizacije Vse do pred nekaj leti so le specialisti vedeli za velike predislamske civilizacije južne Arabije, katerih bogastvo je bilo zasnovano na trgovini in poljedelstvu. Eden od razlogov za razvoj teh civilizacij lezi v geografiji Arabskega polotoka. južno od Meke se gorska veriga razprostira paralelno z Rdečim morjem, ki zadržuje monsunsko deževje. Podnebje je zato prijetno. Od antike naprej je ta del regije naseljevalo 80 odstotkov prebivalcev. Prav tako so s tega dela prišli v glavnem vojaki, ki so osvojili velika ozemlja za islam in se naseljevali tako daleč stran od domovine, kot v Siriji, Maroku, Andaluziji, Siciliji in Malti. Z istih gora so prihajala tudi kadila, mira in dišave, ki so jih uporabljali v starem Egiptu, Grčiji in Rimu. Tod so cvetela pravljična kraljestva z imeni kot Saba, Main, Himjar,Qataban in Hadramawt, ki so imeli svoje zakone, umetnost, pisave, verovanja,arhitekturo, obdelali so na stotisoče hektarov zemlje, preden niso za vedno izginila v puščavskem pesku... Po legendi naj bi od tod odšla kraljica iz Sabe na obisk kralju Salomonu. Spremljala jo je karavana, naložena z zelišči, dišavami, dragim kamenjem... Ta tradicionalna pesem, ki jo omenja več jemenskih pesnikov, je povabilo na obisk, da se odpravimo na pot in obiščemo to nenavadno mesto. Sano pogosto opisujejo kot biser Arabije s svojimi visokimi belimi minareti, kupolami in stolpničastimi hišami. Ta verz nas nadalje tudi vzpodbuja, da odkrijemo ponosno mesto, ki lezi v ospredju gorskega višavja. Je eno najstarejših naseljenih mest na svetu. Njegova vloga v velikih civilizacijah Južne Arabije ostaja na pol legenda, polna romantičnih opisov, pa tudi špekulacij. Nekoč so tod mimo hitele karavane na sever, natovorjene začimbami, kadili, balzamom in bakrom, za potrebe tamkajšnjih tržišč. Vračale so se s svilo, indigom, srebrom in zlatom. To je svet, ki diši po žiru, kumini, zinjabilu, tamr hindi, krfatu, po tisočerih vonjavah, kot nekoč na dišavni cesti, ki je peljala iz Indije po morju in nato čez potok do Meke in naprej do obal Sredozemskega morja. Popoldne pa diši po katu - zelenih lističih, ki omogočajo posebno omamo. Možje ga žvečijo po kosilu, ko je njihov čas za razmišljanje, klepetanje, dotikanje z vsakdanjostjo. Sedaj, ko so napočili moderni časi, pa je politik, politika... |
||
 |
Niti drugod po jemenskih višavah
|
|
Sodobna Sanaa Seveda je Sanaa danes tudi sodobna, skoraj milijonska prestolnica v letu 1990 združenega Jemna, pomembno gospodarsko in politično središče Južne Arabije. Številne naftne družbe imajo tukaj svoja predstavništva. Še več je raznih predstavništev iz Azije in novo nastajajoče gospodarske skupnosti Indijskega oceana. Vse skupaj daje mestu izvirnost. To je torej kraj, kjer arhitektura zavzema pomembno mesto, je ponos in užitek njenih prebivalcev. Mesto je zadržalo srednjeveški šarm in malo spremenjeni način življenja. Možje v tradicionalnih oblačilih, zapasano džamijo, glave ovite v pisane turbane, prek ramena jim visi ša, hitijo po bazarjih |
... Sano moraš videti, četudi je pot dolga... |
|
|
|
||
|
... Pozdravi med njimi so izpopolnjeni, pravijo, da obstaja petdeset različnih
načinov pozdravljanja. Razlike v stilu, barvah, modi, prihajajo in
odhajajo, vendar počasneje kot npr. v Evropi. Vzdolž glavnih cest številne trgovine ponujajo vse, kar srce poželi - od jabolk, začimb, rozin, vseh vrst blaga. Velika je izbira z Vzhoda in Daljnega vzhoda ter vzhodne Afrike. Nekoč, pred tisoč leti so jemenske karavane prevažale vzdolž dišavne ceste do sredozemskih pristanišè kadilo in miro s svojih gora, vse začimbe Indije in kitajsko svilo, ne da bi izdali njen izvor. Od tod ime Arabia Felix - Srečna Arabija, s katerim so antični zapisovalci kronik opisovali to bajeslovno deželo JEMEN. |
||
|
ČAROBNI
SVET ZA TANČICO JE SVET KI DIŠI.... |
||
 |
It is not May but the roses of May that people love.... |
|
| ... le naj me vidijo brez tančice, naj vonja moj parfum, ženska sem, v burni poletni noči..... ... če je ne srečam... naj se zaljubljeni nikoli več ne srečajo.... ... Bog naj jo blagoslovi.. zakaj obiskuje vsako noč moje sanje??? ... saj ni mesec maj ampak so majske vrtnice ki jih ljudje ljubijo... .... začutil sem, da bi poljuboval meče, njihov sijaj me spominja na tvoj nasmeh..... .... odšla si, vstopila si v moje misli potovala si od mojih oči, v moje srce.... |
Vir: Lyrics from Arabia |
|
|
|
||
|
Pridruži se slovensko - jemenski poslovni mreži |
||
|
avtor zapisov vonjav, utrinkov - Irena Knehtl |
listen additional music to this page !