*

Nikoli ne bom bil sam. O kako to dobro vem. K meni bodo prišli vsi dobri prijatelji.

*

Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje le ječi.

*

Ne jočite na mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.

*

Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal.

*

Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ( S. Makarovič)

*

Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi! ( F. Nova)

*

Kliče me sever, kliče me jug, vzhod in zahod! Potujem in gledam vase. Kaj vidim? Ljubezen in lepoto. Iskal in našel sem.

*

Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja!

*

Ljubezen premaguje smrt, z njo stopamo čisti v višje stanje neznanega večnega življenja.

*

Srečali se bomo nekoč, nekje...
V svetu kjer sreča je...
V svetu, kjer ni bolečine...
V svetu, ki večno traja...

*

Tistega, ki ima Bog rad, kmalu pokliče k sebi.

*

Pravijo, da je življenje kot trnjeva pot.Vendar so trni včasih tako veliki, da se jih ne da uničiti. Vrinejo se v srce in tam počivajo, nas pa to tako boli!

*

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.

*

Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja. Nihče ne ve, kje tek njegov se jenja in kje bo našel to, o čemer sanja.

*

Kjerkoli ste,
povsod je on z vami,
povsod je njegov pozdrav,
in kjer je on,
ste tudi vi,
zato ne mislite,da je sam ostal!

*

 Prehitro se končala je tvoja zemeljska pot.
Zdaj si angel nad nami ki nas čuva. Večkrat sva se srečala in upam da se bova srečala v tistem kraju kjer si zdaj- nebesih.

*

Zakaj je življenje tako kruto?

KO SE ZVEZA UTRNE,
SI NEKAJ ZAŽELIM.
NEKAJ IZ GLOBINE DUŠE
IN URESNIČI SE-TAKOJ.

*

NI slovo, kar v srcu ostane
in NI slovo, ko srce zastane.
Slovo je ko pozabiš!
Ko v dno duše zakoplješ trenutke,
dneve, leta, ki so ti veliko pomenila.
Jaz pa dobro vem, da te ne bom nikdar pozabila.
Odšel si preden, smo ti reki hvala,
za vse kar si nam rekel, dal.
Ni bilo časa, da bi ti povedali,
da te imamo radi.
Sedaj veš,
gledaš nas z nebes,
poslušaš naša opravičila in zahvale
in veš, da ni bilo vse zaman!
Veš česar ti prej nismo povedali.

*

KO TE NI, NA NEBU TE IŠČEM,
KO TE NI, SPRAŠUJEM V TEMI,
KO TE NI, NIČI SO SPET HLADNE V MENI BOLEČINA TLI KO TE NI.
KO TE NI, NA NEBU ZDAJ IŠČEM SLEDI,
KO TE NI, SPRAŠUJEM V TEMI,
KO TE NI, NOČI SO SPET HLADNE, V MENI BOLEČINA TLI KO TE NI...

*

Rad bi ohranil samo to malo, kar je najbolj moje, kar se v drugih ne ponovi, kak droben spomin, ki zvonko poje, da me zasidra v času, ki ga še ni, kak droben spomin, ki ne bo minil, da bo pričal zame: nekoč je bil! (Ervin Fritz)

*

Ko ljubiš, postaneš zvezda, ko si ljubljen - vidiš vesolje! Zakaj nas učijo, da moramo trpeti, zakaj nas ne učijo, da  moramo srečno živeti.

*

Zapustil si praznino in trpko bolečino. Le upanje na snidenje nam dneve krajša in svetli.

*

Življenje celo ste garali, za dom, družino vse ste dali, sledi ostale so povsod od dela vaših pridnih rok.

*

LEPO POTUJ NA SVOJI VEČNI POTI!

*

Zrli vsak svoj čas smo v tvoj obraz; od rojstva do grenkega slovesa. V srcih večno živ boš za nas, čeprav dotik zdaj za nas, čeprav dotik zdaj ustavi hladna nam zavesa.

*

Končali pot trpljenja ste, pri bogu zdaj uživajte.

*

Dober boj ste borili, svoj tek dokončali in vero ohranili.

*

Ker je bil bogu všeč je bil ljubljen in ker je med grešniki živel, ga je k sebi vzel.

*

O kako srce boli, ko izgubilo je vse za kar živi.

*

Ti ostajaš naše sonce, preženi nam, prosim, oblake.

*

Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj.

*

Zbogom! Na svidenje nad zvezdami - med angelci!

*

Sveti križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami.

*

Solze ne bude k življenju, le spomin nas združuje.

*

Prehitro je za angeli

v drugi svet odšel,

v srcu mojem je pustil

le odmev.

*

Življenje mine kakor sanje.

*

Za vso skrb, trpljenje milo, bog mu daj večno plačilo.

*

Dragi je odšel pred nami v deželo večno. Nad zvezdami nas vabi, kliče za seboj, da srečni bomo vsi s teboj.

*

Mirno spi srce, ki nas je ljubilo do zadnjega dne.

*

Med nami je živel, med nami je umrl, bo kdo poleg nas solzo za njim utrl? Ni treba. Če prideš na njegov grob vsaj en očenaš mu za dušo zmoli.

*

Smrt trpljenje je rešila, nam pa srčno rano naredila.

*

Blagor mrtvim, ki v gospodu zaspe, ker njihova dela gredo za njimi.

*

Marija in Marta bile ste njeno ogledalo, sv.Rok in sv. Peregrin tolažnika njenih ran.

*

Blagor jim, kateri so na ženitno večerjo jagnjeta božjega poklican.

*

Nič radosti, nič muk, nič hrepenenja, le mir neskončni, zopet je doma.

*

Ugasnilo je tvoje življenje, zapustil si bol in trpljenje. A med nami boš večno živel.

*

Solza naša grob vam bo rosila, dokler skupno nas ne bo združila.

*

Če bi naša volja bila, ne bi tebe zemlja krila.

*

Prerano zapustil si svojo družino, ki bridko žaluje nad tvojo gomilo.

*

Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.

*

Srce nemirno tu se je umirilo in vse uganke večnosti rešilo. Končal sem boj med dobrim zdaj in zlim; tu mi je dobro, nazaj si ne želim.

*

Da boš umrl vsak dobro ve, ne ve ne kdaj kako in kje.

*

Neizprosna kruta si usoda sedaj skrivaš sonce nam v temi groba.

*

Če te solza bi zbudila te ne bi črna zemlja krila.

*

V domači zemlji mirno spiš, v naših srcih še naprej živiš.

*

Solze ne bude k življenju, le spomin nas zbližuje.

*

Nič več trpljenja ne bolečin, življenje je trdno končalo svoj boj.

*

Po trpljenju k vstajenju. Dragi moji v raju se snidemo.

*

Težko je bilo slovo, a snidenje najlepše bo.

*

Ostal je le spomin in bolečina naših src, ki v žalosti živi.

*

Kako naj pozabim gomilo, kjer tvoje plemenito spi srce, ki tako iskreno me je ljubilo vse do zadnjega je dne.

*

Za vse skrbi, trpljenja obilo, bog vam večno daj plačilo.

*

Bodi vam lahka zemljica.

*

Bog mu daj mirno spanje.

*

V božji ljubezni počivaj v miru.

*

Iz prahu preko kratkega življenja v prah.

*

Zemlja domača ni prazna beseda.

*

Rahlo naj te zemlja krije, spavaj dragi ti sladko, luč nebeška naj ti sije,  mir in pokoj naj ti bo.

*

Trpljenje tvoje kratko je bilo, veselje večno bo.

*

Kar nam je najljubše je bilo, srce naše izgubilo je.

*

Skrb in trpljenje bilo vaše je življenje.

*

Bil sem, kar si - boš, kar sem.

*

Ko bi ljubezen čudež bila, vas bi ne gomila krila.

*

Zbogom ti solzna dolina - trpljenja, odhajam v nebeške višave - življenja.

*

Moja solza grob vam bo rosila, dokler me smrt z vami ne bo združila.

*

Bil si življenje, sedaj si spomin.

*

Mirno spi v slovenski zemlji ki si  ljubila jo zvesto, kakor si ljubila svoje drage, ki za tabo sedaj žalujejo.

*

Tvoja pot je dokončana, tvoja žetev ni bila požeta, sam s seboj si tih in brez besed.

*

Kratko je bilo življenje, a veliko je bilo trpljenje.

*

Odšel si ---- v življenju živim.

*

Odšel si v majhen domek in našel večni mir.

*

Vera - upanje - ljubezen.

*

Z zaprtimi očmi svetleje bdiš nad nami.

*

Ločitev, o kako si boleča.

*

Izgubljeno je samo tisto, čemur se odpoveš, nikoli pa tisto, kar nosiš v srcu.

*

Dragi kje je tvoj mili obraz in tvoje pridne roke, ki so skrbele za nas.

*

Ljubil si življenje in radost, a kruta usoda pretrgala tvojo je mladost.

*

Zgodaj si zapustil svet, zgodaj se usul je cvet, večno uživaj zdaj radost, tam kjer večna je mladost.

*

Ko prideš k meni postoj, ne zalivaj s solzami mojih rož, saj prideš za menoj v večni raj.

*

Življenje s teboj bilo ga je vredno živeti, ah zakaj, le zakaj si moral tako kmalu umreti.

*

Če ravno v grobu spiš, pri nas vedno še živiš.

*

Bil si plamen, ki je tako hitro ugasnil. Zdaj je neizmerna bolečina. Ostal boš spomin, ki ne bo nikoli zbledel.

*

Izvršil si svojo naravno dolžnost in  naravna smrt te je popeljala v dolgi sen.

*

Življenje tvoje je bilo težavno, a smrt te je vzela mileje. Vse je bilo tako, kot si si želel- odšel si hitro,tiho brez besed.

*

Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil si oči. Prezgodaj mir svoj našel si, za vse še enkrat hvala ti.

*

Tisto, kar ljubiš nikoli ne umre.

*

Pomlad zelena prišla je, prazen dom, vinograd je.

*

Ob izgubi vašega dragega-ge, moje iskreno sožalje.......

*

Ni je v soncu, ni je v vetru, ni v valovih je nemirnih, v krepkih dušah je usoda. (Oton Župančič)

*

Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.

*

Iskal bom še vedno tvoj nasmeh, iskal bo trenutke sanj obeh, v pomlad, v jesen, na vseh poteh.

*

Odšla je vsa skromna in mirna a njena dobrota in ljubezen ostajata.

*

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš stal.

*

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.

*

Vsem, ki so ga poznali in imeli radi, sporočamo, da je sklenil skromno, tiho in pošteno življenje naš dragi ............

*

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)

*

Globoko v duši, pod bolečino, vedno nate bo ostal spomin.

*

Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič)

*

Dum spiro, spero! Dokler živim, upam!

*

Vem le, ko so upi prazni, ko je vse neponovljivo, človek s tem se ne sprijazni še želi nedosegljivo.

*

Ni smrt tisto kar nas loči, in  življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.

*

Življenje je mozaik neštetih trenutkov, čas pa je tisti, ki jih sešteva in odšteva po svoje.

*

So nežni spomini v zime belini; Ti hvala za vse ljubezni steze!

*

Imel si pridne roke in zlato srce. Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo in solze tvoj grob rosijo.

*

Tišina, praznina, neznosna bolečina!

Ostane spomin, srca veličina.

*

V miru in spokoju je umrl-a dragi-a  ------

*

Bolečino težko izraziš z besedo, lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare)

*

Kogar spoštuješ in imaš rad, nikoli ne umre le neskončno daleč je.

*

Spomini so edino, česar nam nihče ne more vzeti. Če jih negujemo njihove vrednosti ne obledi niti čas.

*

Trpljenje kratko skoro se konča, ko v večni pokoj sprejme dušo grob, in po viharjih in čereh morja je smrt pristan, po boju mir, po delu sen sladak. (Spencer)

*

Ko mine vse, ostane le spomin.

*

Kot bi bilo včeraj.

Kot bi bilo zmeraj.

Tvoja smrt na dnu večera....

kot bi bilo včeraj.

Nikoli ne umre,

kar tisočkrat umira.

Kot bi bilo včeraj,

kot bi bilo zmeraj.     (Boris A. Novak)

*

Prazen dom in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.

*

Poslednja hiša te vasi stoji kakor odrinjena na rob sveta. In cesta, ki je vas ne zadrži, počasi gre naprej skozi noč brez dna. (R.M.Rilke)

*

Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči, kot ni mogoče zbrisati človekovih sledi v puščavi in med žitnim klasjem.

*

Mirno, kakor je živel-a, je tudi v ---- letu sklenil-a to zemeljsko pot naš-a dragi-a ------

*

Vsak človek je za sebe svet, čudežen, svetal in lep kot zvezda na nebu.....

*

Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.

*

Ugasnilo je naše sonce!

*

Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako sem vas ljubil in večni mir mi zaželite.

*

NAZAJ