     G         Hm        C       G
Se spomni&#353;, kako je le&#382;ati v dvoje,
    Am                           D
na kupu sena, v dru&#382;bi lne in zvezd.
    G         Hm        C         G
Se spomni&#353;, igave so ble tiste krave,
 Am                          D
zjutraj so tebi pojedle klobuk.


G               D     
Rosa je umila vroo no, 
  Em               Hm
cvetje je &#382;e zehalo,
 C                  G 
dan pri&#353;el je soncu na pomo,
C                D
abam se je strgalo.

Grom je ribniku izdal skrivnost, 
&#353;torklje so se muzale,
veter naju je pregnal pod most,
vrbe so zajokale.


&#381;e ve&#353;, da je sonce lu iz vesolja,
Bog, ki postaja jezen na nas.
&#381;e ve&#353;, da je zima, botra ti&#353;ina,
volk, ki je vetru posodil svoj glas.


Kaj bo zraslo iz peskovnika, 
polnega prekratkih hla?
Koga bo ubila zibelka,
set pokvarjenih igra?

Ni ve Eve, ni ve jablane, 
raj je vedno bolj strupen,
barve smeha so pozabljene, 
mesta nimajo imen.


Se spomni&#353;...

