Godine 1924 su se Franjevci nameračili na arhitekta
da im napravi novi nacrt za njihovu malu crkvicu u jednom dijelu Ljubljane.
Plečnik se tada zabavljao sa Praškom crkvom, stoga je razmišljanja o njihovoj crkvi nadovezao na Prašku. I tada se je Plečnik odlučio, da će dovršiti prvo bazilikalno tijelo Franje.
Crkvu su počeli zidati 1925. za razliku od Praške crkve, Plečnik je sagradio zvonik. Postavio ga je uzdužno osi i tako da manjim pravokutnim dijelom istupa iz njega. Zvonik su završili do 1931.
V dvajsetih letih so izvedli prvo, preprostejšo različico glavnega oltarja, prižnice, stranska oltarja 1929 oz. 1936, in to vse v eni črti ob stebrih pred oltarno steno. Plečnik je naravnost daljnovidno, gotovo iz svojega globokega verskega
čutenja in ob razumevajočih frančiškanih potisnil ves oltarni del v
osredni kvadrat ladje, torej v prostor za ljudstvo. Stele je tedaj
uporabil besedo kristocentričnost za koncept organizacije cerkvenega
prostora, ki ga je priporočil šele drugi vertikalni koncil v začetku
šestdesetih let.
Do godine 1937 so namestili lestence, izjemno kompozicijo drobnih
plastičnih prvin v velikem prostoru. Dalje steber z večno lučjo,
postavljen asimetrično v notranjem kvadratu. Po vojni je Plečnik
dopolnil glavni oltar ter v petdesetih izdelal izjemne opreme v lesu za
zakristijo, kapelo in krstilnico. Posebno kapela z 'baročno'
kompozicijo v elipso razpostavljenih vitkih lesenih stebrov z
arhitravom in manjšo elipso v nadstropju s pozlatami je izjemen dosežek
Plečnikovega starostnega obdobja.
Danas se Plečnikova crkva Franje Asiškoga nalazi na Verovškovi cesti u Šiški.
|
