|
|
|
BELA
NEDELJA Bela nedelja
v meni spokoja ni
sence me spremljajo vse dneve in noči
vonj krizantem
te nikoli zbudil ne bo
črna kočija
te vzela je v nebo.Vem, da angeli
več ne pustijo čez,
a naj dovolijo,
da pridem samo še jaz
to nedeljo.Bela nedelja
in sence se zbirajo
srce šepeta mi
naj danes končam ves to
potem pa,
ko solze in sveče zasvetijo,
zapojte mi raje,
da slišim vas v nebo.Draga,
naj moja ti pesem
ne skruni sna
v beli tišini
poljubiva se oba,
to nedeljo.
CHE
SERA C
Bil sem še čist kot prva stran,
G7
vprašal sem zvezde, kakšen je plan.
C
Ali bo dolgo, ali bo fair, bom lovec ali zver?C7 F C
Che sera, sera, karkoli že bo, naj bo,
G G7 C
prešvercati se ne da, che sera, sera. Che sera, sera.Mojstri telesa in duha
tipajo čelo, mer’jo glavo.
A bom neroden ali bogat, bom špičast al’ oglat?Che sera, sera, karkoli že bo, naj bo,
prešvercati se ne da, che sera, sera. Che sera, sera.Zdaj sem popisal kup strani,
kdo mi jih zveže, knjigo nar’di?
Saj mi je vseen’, saj mi ni žal, saj nau nihče ostal.Che sera, sera, karkoli že bo, naj bo,
prešvercati se ne da, che sera, sera.
Che sera, sera, karkoli že bo, naj bo,
prešvercati se ne da, che sera, sera.
Che sera, sera. Che sera, sera.
ČE
BI TE IMELŽivordeče rože vabljivo dehte
med trnjem, ki prebada
slavcu srce.
Še Muro bi preplaval zatajil bi ime
zaril bi se kot klop
v tvoje srce.Priskrbel bi ti lepši dan
dneve in jutra bi ti preštel
dežne kaplje ti shranil v dlan,
če bi te imel
če bi te imelZamešal bi sledi
prebarval si lase
zagnal bi se kot pes
med tvoje noge.Priskrbel bi ti lepši dan
dneve in jutra bi ti preštel
dežne kaplje ti shranil v dlan
če bi te imel
če bi te imel.
ČI
BI GES BIJLA FČELICAČi bi ges bijla fčelica,
pa bi po svejti lejtala,
pa bi se bougi toužila,
ka mi ne dajo moužeka.Damo ti, damo moužeka,
ednoga staroga dejdeka.
Grun ga naj vdari staroga,
či mi ne date mladoga.Stari se vleže skraj mene,
kak slouko drejvo skraj grabe
mladi se vleže skraj mene
kak malo dejtece skraj mame.
ČUDEN
SI BIL ŽE KOT OTROKJe to že res,
a se le zdi?
Je res, da mi ugašajo luči?Je to že voda,
al' je še kri?
Je res, da mi pojemajo moči?Bele nogavičke imej!
Stric bo slikal, ptičko glej!Še zmeraj vstajaš, ko vsak drug sedi,
še zmeraj sanjaš, ko vsak drug bedi,
še zdaj imas preveč rjave oči.Bele nogavičke imej!
Stric bo slikal, ptičko glej!Čuden si bil že kot otrok;
vsi se smejijo, tulijo v rog,
tebi pa kot da gre na jok.
Čuden si bil že kot otrok
DAJ
MI MICKA PEJNEZE NAZAJ a
Daj mi Micka, pejneze nazaj,
E a
ka jes iden v drujgi kupleraj!Ne dan tebi pejneze nazaj,
samo idi v drujgi kupleraj!Kak naj iden v drujgi kupleraj,
či mi ne daš pejneze nazaj?
DALEČ
JE MOJ ROJSTNI KRAJSlika že rumeni,
slika, tvoji in ti,
čeveljčki in nov gvant, gibanica diši,
pa tvoja mama,
tak lejpa tak šlank!Kdo je mož, ki sedi
in dekle, ki te v naročju drži?
Tu stoji zdaj nov blok,
vse kot včeraj se zdi,
si bil pa res srčkan otrok!G D
Daleč je,daleč,
a C
daleč je zdaj,
G D a C
moj začetek in moj rojstni kraj.Nad hribe spušča se mrak
zdaj prižigam luči,
dolga leta so sprala
mi lesk iz oči
in slika vsak dan
bolj bledi.Daleč je, daleč
daleč je zdaj
moj začetek in moj rojstni kraj!
DAN
NESKONČNIH SANJa
Ravno jaz iz noči
sem peljal tvojo dušo
g F
v dan neskončnih sanj.
a
Jaz, otrok mrtvih senc
postal sem luč
G F
- rad te imam -
e C
ljubim brez telesa
G
upam brez srca.Tudi ti si prišla
mrzlih lic
do ognjišča
v dan neskončnih sanj,
moja kri v tebi vre
a greš, zbežiš
- rad te imam -
toda jutro vabi
v dan neskončnih sanj
nazaj!Veš zame onkraj zavetja
nimajo cvetja
mraz je in tema
mraz je in tema!
DVE
KITARIDve kitari, tam ob ognju,
žalostno in zadnjikrat,
srce pa moje govori:
ljubezen moja, kje si?Enkrat, še enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
Enkrat, še enkrat
in še mnogo, mnoigo krat!Tuji konji, tuja pota
kje zdaj črne so oči,
kjer bila so nedra vroča,
tam zdaj mrzli ogenj spi.Enkrat, samo enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
Enkrat, samo enkrat
in še mnogo, mnogo krat!Dve kitari, tam ob ognju,
žalostno in zadnjikrat,
srce pa moje govori:
ljubezen moja kje si?Enkrat, samo enkrat,
in še mnogo, mnogo krat!
Enkrat, samo enkrat
in še mnogo, mnogo krat!
E kras, e ščo ras,
e šča mnoga, mnoga ras!
GLEDAL
TVOJE SEM OČI SANJAVE Cmaj7 C a
Gledal tvoje sem oči sanjave,
e Dmol9-3
tvojih ust poslušal zvok mi drag,
a a7 H7
glas me tvojih mili bo opajal,
C C7 G C
in utonil ves sem v sen sladak.V sanjah živel sem življenje srečno,
skusil usten tvojih dah sem vroč,
upal lažno sem da vse je večno,
da resnica vsa odšla je proč.Dmol9-3 C
Dekle, daj razodeni,
Dmol9-3 C
zakaj vse lepo je le san,
H H7
ta čas dekle verjemi,
C0
da upam dočakati dan:Ko verjeti mogel bom besede,
ki jih usne tvoje govore,
mnogo bolj ljubiti znal bom tebe,
kot bi mogla ljubiti,
mogla ti ljubiti,
mogla ti ljubiti me.
JOUŽEKLeto 18
puške utihnejo
drobni prsti se
strun dotaknejo.
In pri 14 prvič otrpnejo
v muzikantsko noč
gre rosa proč.Solzam radosti in boli
ti prsti najdejo sledi.
Naj je kralj al' berač
nevesta al' postopač,
te otroške roke,
Kociprovo imeNa gostivanja
in v beli svet
včasih župnik
včasih poet.
Saj še včeraj bili
so od Bande vsi,
zdaj so ostali
prsti grčasti.Solzam radosti in boli
ti prsti najdejo sledi.
Naj je kralj al' berač
nevesta al' postopač,
te grčaste roke,
otroško ime.Tvoje grčaste roke, bajs
in otroško ime,
Joužek, čakaj me
na koncu ceste te!
KAMA
SAN JES ZAJ PREŠEU?Je vöter podpíjno, vijer ga je míno
da san odhajau na pout v tujíno.
San s küfrom mašéjrau, pa san si spéjvau
san mislo, ka iden v divjino.Ajaj-jaj-jaj! Kam san jes zaj prišeu?
Od tuge, žalosti san drejti se začno
pa san si glaš palinke načno.Ta gor po dolínaj, po ravnij planínaj
naš gözöš že ta patalejska.
San se prebüjdo, san zajtrk zanüjdo
Ajaj-jaj-jaj….!Včási si míjslin, ka v senjaj te víjdin,
kak lűšno je bilou tou vse vküper…
¨Tan v fazanaríji je bilou po noríji,
ka si mi pravila: »Čüj, ka si tak čüden?…«Ajaj-jaj-jaj…!
LETOS
BO HUDA JESENa
Letos bo huda jesen
veter bo neusmiljen in leden
Ko sonce zaide, pridejo zveri na plan
ptice odletijo vsaka na svojo stran.Špecarji iz prvih klopi
zdaj kažejo mi poti.
Bog pije dobre letnike
z njimi se še vedno vse konča in začne.C e a
In na koncu bo padel sneg
F G
kot že prej tisoč letC
Kje si, dolgo te ni,
a
saj ne veš, zakaj gre!
G
Zdaj pomladi več ni
listje že rumeni!Kje si, dolgo te ni,
saj ne veš, za kaj gre:
Polži so spet pokazali roge
LILI
MARLEN C G
Tamkaj pred kasarno, poleg glavnih vrat,
G7 C
stala je laterna, ki je tam še od takrat;
F C G
pod njeno žolto, tam, lučjo,
G7 C
prijel te bom spet za roko,
G C
kot že, Lili Marlen,
G C
kot že, Lili Marlen.Tam je majhen svet samo za naju dva,
kjer se tvoja senca z mojo poigra,
in vsi ljudje naj vidijo, da to je najino slovo,
s teboj, Lili Marlen, s teboj, Lili Marlen.Tvoj korak samotno odmeva v temo,
mojega že dolgo ni več pod lučjo,
in ko bo svit temo pregnal, le kdo bo pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen, s teboj, Lili Marlen.V vetru nad grobovi, ki hlipa za vse nas,
sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas,
in ko bo svit meglo pregnal,
bom spet tam pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen, s teboj, Lili Marlen.
in ko bo svit temo pregnal,
bom spet tam pod laterno stal,
s teboj, Lili Marlen, s teboj, Lili Marlen.
MUZIKANTIPrišli so muzikanti, s harmonikof
prišli so muzikanti, s harmonikof
prišli so muzikanti, s harmonikof
s harmonikof, pa z gitarami,
pa s trubof.Prinesli so muzikanti, s harmonikof
prinesli so muzikanti, s harmonikof
prinesli so muzikanti, s harmonikof
s harmonikof, pa z gitarami,
pa s trubofOdišli so muzikanti, s harmonikof
odišli so muzikanti, s harmonikof
odišli so muzikanti, s harmonikof
s harmonikof, pa z gitarami,
pa s trubofOstala so muzikanti, s harmonikof
ostala so muzikanti, s harmonikof
ostala so muzikanti, s harmonikof
s harmonikof, pa z gitarami,
pa s trubof
MY
WAY C e
And now, the end is near,
g A7
and so I face the final curtain.
d
My friend, I'll say it clear,
G7 C
I'll state my case, of which I'm certain.
C7
I've lived a life that's full,
F f
I've travelled each and every highway,
C G7
and more, much more than this,
F C
I did it my way.Regrets - I've had a few,
but then again, too few to mention.
I did, what I had to do,
and saw it through without exemption.
I planned each charted course,
each careful step along the byway,
and more, much more than this,
I did it my way.C7
Yes, there were times, I'm sure you knew,
F
when I bit off more than I could chew.
d G7
But through it all, when there was doubt,
e a
I ate it up and spat it out,
d G7
I faced it all and I stood tall,
C
and did it my way.I've loved, I've laughed and cried,
I've had my feel, my share of losing.
And now, as tears subside,
i find it all so amusing.
To think I did all that,
and may I say, not in a shy way.
Oh no, oh no, not me,
I did it my way.What is a man, what has he got?
If not himself, then he has not.
To say the things he truly feels,
and not the words one who kneels.
The record shows, I took the blows,
and did it my way.
NAMESTO
KOGA ROŽA CVETI h e A
Kakšna noč, ko pri štorkljah prespim
D Fis h
pod visečo meglo
e Fis
tiho, sam med njimi stojim
h
le noge nad vodo.Ko pa žarek pregrize temo,
prebudimo se iz sanj,
močvirje novih želja
bo odletelo v nebo.Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz?
Katera koža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?
(2x)Solo:
Če trava nad mojo zemljo
bo premogla kak cvet,
enim tiho kapljo v oko
drugim dal bo med.Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz?
Katera koža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?
(2x)
NE
ZAPUŠČAJ MEVrata zaprla si
stisnil sem oči
in te spremljal z mislimi.
Ostajaš brez besed
in vračaš se
nikoli ne poveš
kje najdem naj te.Ne zapuščaj me,
noč predolga je!
Ne zapuščaj me,
noč predolga je!Draga, kam hitiš
nora misel je
da ljubezni
ubežiš.
Iščeš svoj obraz
in vendar veš,
da konec te poti
je v mojih očeh.Ne zapuščaj me,
noč predolga je!
Ne zapuščaj me,
noč predolga je!
NEDE
MI VEČ RASLANede mi več rasla
travica zeléna,
ge se mi je šétala
lübica libléna.Nikaj se ne jouči
lübica libléna,
či te ne bon mougeu jes
pred oltar peláti.Pred oltar prláti,
rouko ti podáti,
rouko ti podáti,
lijce küšüvati.
NEKEGA
JUTRA, KO SE ZDANIC F
Prvi žarek ze dviga se iz sna
C F
glej, nad vodo je svetloba vzšla!
C e a F d
Ko poslednjemu v temi poidejo moči,
C e a G
novih stotero se sonca veseli.C e a
Nekega jutra, ko se zdani
F d
in se glave ohladijo,
C e a G
vsak odide svojo pot.
C e a
Nekega jutra, ko se zdani
F d F
in se solze posušijo,
G F C d C
nekega jutra, ko se zdani.Tam pri peči stari, kot včasih tiste dni
s klobuki na omari in toplimi dlanmi,
spomnimo se pesmi stare, ki je bila še od vseh,
glasneje od viharjev se slišal bo naš smeh.
OBRNI,
OBRNIKjer Mure valovi
se ovijajo z meglo,
vrteči krogi
v globine vabijo.
Bučanje silno
napolni z mračno me strastjo
in preglasi še
srce in glavoVprašanje kratko
Razjeda, odgovora ne da:
ali na breg,
ali v vodo?
Ali to al ono
povej mi, draga
kaj naj zdaj storim,
kako tem silam,
temnim, ubežim?Ne odlašaj prehitro,
Mura mojih dni;
obrni, obrni,
še kamen al' dva,
al' triLjubezen moja
prav potiho obrne stran glavo,
pusti me samega,
samega z vodo.
Kjer Mure valovi
bregove lastne izpodjedajo,
šumeci krogi
vrtijo moje teloNe odlašaj prehitro,
Mura mojih dni;
obrni, obrni,
še kamen al' dva,
saj spet, čez nekaj mojih let
se vidiva.Ne odlašaj prehitro,
Mura mojih dni;
obrni, obrni,
še kamen al' dva,
obrni, obrni,
še kamen al' dva,
al' tri
PIKAPOLONICA G C G D
Povej, pikapolonica, tij pikica leteča,
G C
f štero stran sveta
G D G
de ljubav vodila me večna.C F C
Med križpotji in ognjišči
G
duga ali kratka,
C F C
v glasna in gizdava mesta
G C
pela tvoja cesta.Povej, povej marjetica, tij roužica dehteča
al' lujbi me, al' ne lujbi me,
naj kujpin prstana zlata ?Ne vijdin daleč, ne vijdin fejst,
ne vijdin, ne ščen znati,
mi rosa pala je v oči,
ka s tvojof lujbof se godi.Povej mi, čarni kouvran tij,
ka tou pri srci me bolij,
zakoj mi pika ne letij,
pa rouža ne dišij?Pika ti več ne leti,
pa rouža tebi ne dišij,
edijno ka te šče bolij,
je tvoja srčna krij.
POT
V RAJVedno mi je pred očmi,
pa je še opazim ne.
Vid jemljejo mi stvari,
ki bleščijo se.Morda še bo ne ve,
morda se mu le zdi,
morda tudi on le slučajno
tam sedi.Še norci ne gledajo več direktno v oči,
pod nogami se motajo mi
tuje sledi.
Morda ničesar ni,
morda je vse le gesta.
in stara, prazna pot, ki jo je skrila cesta.Pot v raj, pot v raj
SAMO
TIJ F A7(V) A11(V)
Ti, sam’ ti, poštimaš lohk ta svet
d7(VI) C c7(III) F
ti, sam’ ti, pržgeš mi sonce spet.
B C A7(V) d7
Ti, sam’ ti, nobedn drug, zmešaš me lohk tko zlo
G7 C7 F
in zafilaš mi srce z lubeznijo.Samo tij me lęjko spremenijš
samo tij me lęjko gor zbidijš.
Gda se tekneš me z rokňuf čüjtin, zacůmprala si me,
G7 C7 F
šče f senjaj, práva si tij, samo tij!Ti, sam’ ti, me lahka spremeniš
super si, usodna se mi zdiš.
Kadar primeš me, poštekam te, začarala si me,
in pol spet sajnam te, ti, sam’ ti!Samo tij, lęjko pobňukšaš svejt,
samo tij, lęjko vižgéš posvéjt,
samo tij, pa nišče več zmčjšaš mi glavňu,
pa napůniš mi srcé z lübéznijof.
SPET
DOMA Spet doma
tu glasneje govorijo,
spet doma
tu hitreje pijejo.
Spet doma
tu pozdravljajo glasno
to je vas, to je vas,
morda zato!Spet doma
še zmeraj se poznamo vsi,
spet doma
o, glej ga, glej ga,
kje si?
Spet doma
je kaj novega okrog,
imaš še zmeraj
isto
cifro nog?Vseokrog napredek
trgovine, hiše dvojne
perspektive, plače trojne
glej,
še raki hodijo naprej!
Najlepše pesmi
so o domu
še sreča srečna je doma
mi sosed pravi:
kako komu,
a raje sebi,
če se da.Spet doma
tam glasneje govorijo,
spet doma
tam hitreje pijejo.
Spet doma
tam pozdravljajo glasno
to je vas,
to je vas,
morda zato!
SPOMINČICENa obali, ob jezeru,
spet cvetijo, spet cvetijo
spominčice.Na obali, v mojem srcu
zdaj ostal je, zdaj ostal je
le spomin.D7 G
Ko pa rože ovenijo,
C D
na oko mi leže mrak,
G C G C
daj, prinesi, mi prinesi
G D
šopek plavi,
G
spominčice.
TE
IGRE BO KONEC G A(7)
Vsak dan igrali smo karte
D C G
ob okrogli mizi tej.Igrali smo, igrali vso noč in ves dan,
iskali konca smo zaman.Kartali smo za velik denar,
ki po mizi bil je razmetanNekoč pa,
G A7
te igre bo konec,
D C G
te igre bo konec!In res bili smo štirje,
sedaj pa sem sam,
postrelil sem ostale tri.
Pobral sem denar in zbežal drugam,
kjer si me čakala ti.Nekoč pa,
te igre bo konec,
te igre bo konec!
TISTA
ČRNA KITARA e
Bil sem še Vladek
C H C e
ko so, kot vedno za praznik prišli
H e H C
brkati cigani v hišo igrat.
e C
Oče je stopil v sobo
H C e
po tisto črno kitaro,
H e H C
ki jo je kupil za prvo plačo.e C H e
Gospod, tisto kitaro še imate
C H e
Gospod, tisto črno kitaro še imate?
C H e
Gospod, tista bila je res dobra.H e H w
So ga spraševali še dolgo potem
H e H e
zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž.
H e B e
Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni
H e C
in hodili v pavzah do šanka.
H e
In njihove žene,
H e
ko prišle so pred vrata,
H e
po stare obleke,
H C
so rade vprašale:Gospod, tisto kitaro se imate
Gospod, tisto crno kitaro se imate?
Gospod, tista bila je res dobra.e C
Včasih, ko pridem domov,
H e H
sedim pod kostanji in pijem,
H e H C
pijem s prijat'li, ki tam še živijo.
e C
Takrat, skoraj vedno pri mizi
H C e
za nas zaigrajo in vprašajo
H e H C
otroški obrazi s hripavim glasom:Gospoud, tisto gitaro sce imate
Gospoud, tisto carno kitaro sce mate?
Gospoud, tista je bijla dobra
Tista je bijla dobra.
TVOJE
JUTRO, TVOJ DANC G F G
Nočne sence se poslavljajo v dan
a G F G
v megli nad vodo star mlin
C G F G
poslednje sanje se umikajo stran
a G F G
nazaj v lepši spomin.Prvi žvižg se zareže v zrak
in žarek se zarosi
nad strehe mesta v glave, srca in kleti
a g F
še en nov dan se rodi.G C G F G C G F G
Ref.: Novo ju--tro, nov da--n!
C G F G C G F G
To je tvoje ju--tro, tvoj da--n!Včasih, redkokdaj se fino ti zdi,
da si živ in da te nič ne boli,
da je najlepši žarek, ki te zbudi,
ko si ga odrgneš z oči.Ref.: Novo ju--tro, nov da--n!
To je tvoje ju--tro, tvoj da--n!
VRANEG a D
Vrane družijo se rade
G a D
pet na veji jih sedi
G a
in ko puška poči
D C
ena vrana pade,
D C
povej, koliko jih
G
jih še sedi!Jagri družijo se radi
pet na stolčku jih sedi,
veter se zamenja
še ena veja pade,
povej, koliko jih
jih še sedi!
C D
Kol'ko jih sedi?
G C D
Sedi, kolko jih sedi?
G C D
Sedi, kol'ko jih sedi?C G C G
Če ne uganeš, vprašaj sovo, ki nikoli ne spi.
C G C G C F A G
Nikoli ne spi, nikoli ne spi.C G D G
Vrana vrani ne izkljuje oči,
C G D G
jager jagru stolček gor drži.Zdaj volkovi so prijazni
ovce jezno grizejo
zdaj jeleni so počasni
in le polžem se mudi
zdaj se polhi pred brlogi
soncu se nastavljajo;
ure tiktakajo
kazalci pa stojijo,
povej, koliko jih
jih še sedi!
VRISKANJE
IN JOKa
Včeraj umrl je en norc,
vaški umetnik, skratka norc
G e
vsem predmet za smeh,
E E7
vsem ogledalo za lastni uspeh.a
S sabo je vzel le nasmeh,
otroško predrznost, naivni pogled,
G e E
žarek iz oči, ki zažari in zaskeli.d a E a
Naj sliši se, naj, vriskanje in jok,
a E a
naj nas spremljata še na zadnjo pot !Včeraj je umrlo nebo,
modro, nedotaknjeno,
vsem cilj zaželen,
nikdar ujet,oddaljen kot sen.S sabo je vzelo le klic
čiv, čiv, čiv osamljenih ptic,
zadnjo kresničko v temi,
ki zažari in odleti.Naj sliši se, naj, vriskanje in jok,
naj nas spremljata še na zadnjo pot!
VSI
SO VENCI VEJLIVsi so venci vejli
vsi so venci vejli
samo moj zeléni.Ar ga jes zaléjvlen
ar ga jes zaléjvlen
ar ga jes zaléjvlen
s svojimi skuzámi.Či bi moja skuza
či bi moja skuza
či bi moja skuza
na kamen spádnola.Kamen bi se razklau
kamen bi se razklau
kamen bi se razklau
na dvouje, na trouje.
ZVEZDICE
BELEC G a
Zvezdice bele se razporedijo,
C G a
pripravijo vse pred nočjo.
F C G a
Vozove napolnijo, velke in male
C G a
jih dajo na rimsko stezo.d
Kaj je to, kar tam se skriva
F G
v beli piki nad goro?Zvezdice bele usodo razprejo nam
daleč čez črno nebo,
strelci, vodnarji, device in ovni
mežikajo noč za nočjo.Kaj je to, kar tam se skriva
v belih pikah nad goro?
C G C G
Tam nad goro, tam nad vodo,
C F G C
tam bele pike na zemljo čarno padajo.Zvezdice bele skoz¸' prste polzijo
dokler ne opeša oko,
strelci, vodnarji, device in ovni
povejo december al' maj
povejo začetek al' kraj!
