Neca Falk

• Dravski most 
• Vsi ljudje hitijo 

DRAVSKI MOST
       Neca Falk

   C                    G7
Obljubljal je, da me bo vzel,
                C
in graditi dom začel,
      C7           F
ki pomenil bo prostost
     C    G7            C
in bo trden kot dravski most.

Prosila sem, naj gre z menoj,
pa čeprav samo še nocoj,
tam na mostu je priznal,
da je drugi ljubezen dal.

Ne vem, kaj mi je takrat bilo,
ko sem ga prijela za roko,
zaklical je še: "Na pomoč !",
potem pa izginil v temno noč.

Naslednje jutro so prišli,
vsi ljudje in orožniki,
odpeljali so me tja,
kjer izgubila sem moža.

Ne vem kaj...;     Obljubljal je....;     ki pomenil bo prostost...
 

VSI LJUDJE HITIJO 
          Neca Falk

   Skoraj teden je že
   odkar sem odšla iz
    F             C
   naše vasi sem dol.
    C
   Šola začela se ja zares,
      D                  G
   vstajam ob šestih in pol.

         C
   Internat je že star in
                 F            C
   v sobi še s tremi dekleti živim,
        a           C
   Marta in Jana, obe sta iz morja,
        G
   a Špela iz Gorenjskih planin.

    C
   Mama tako je, kot rekla si mi,
           F                C
   da v začetku morda bo hudo,
   saj prvič odšla si tak daleč od doma,
         D                   G
   saj prej sploh ni časa bilo.

       C
   Pogrešam kmetijo, očeta in tebe
       F                C
   in malega Lukca vse bolj,
        a                   C
   veš tu ni nič njiv in našega sonce,
     G            C
   tu je le sivi beton.

      F
   Namesto ptic zbudi me motor,
            C               G
   namesto jutra srečam meglo
       F
   in ves ta hrup, škripanje zavor,
          D                      G
   kaj tišina je, tu sploh ne vedo.

     C                F G
   Vsi ljudje hitijo,
    C                F G
   pa nekje živijo
                 C         G
   z obrazi obrnjenimi v tla
            C           G
   nihče nikogar ne pozna.

   Kako doma je, je Liska že strila,
   nanjo mislim vsak dan,
   v štali bo to zdaj prva sprememba
   odkar bika prodali smo lan'.

   In Florjanov Joža mi je dejal,
   ko odhajala sem na to pot,
   naj pošljem naslov mu,
   češ da bo prišel v eni od prostih sobot.

   Namesto ptic ...

   Pozno je že, pismo končujem,
   počasi odpravim se spat.
   Že zdavnaj zaspal je s slikami doma
   v solzah naš internat.