Marta Zore
Na konec strani
 

Na začetek straniLE S TEBOJ 
           Marta Zore

Moja misel je tvoja.
Moja želja se spleta v svet besed.
Tvoja moja,
je resnica in v njej je najin svet.
Ljubezni lačen
si našel v meni jo z menoj,
postal drugačen, postal si moj.

Le s teboj
lahko se smejem, ljubim, jočem,
le s teboj sem res jaz.
Le s teboj
lahko živim tako kot hočem
in s teboj obstane cas.

Moja sreča je tvoja.
Tvoja leta so ujeta v mojo dlan.
In z obema
se objema nekdo, ki ni več sam.
Kako te ljubim
tako zelo postal si moj,
vse kar čutim, je le s teboj.

Le s teboj
lahko se smejem, ljubim, jočem,
le s teboj sem res jaz.
Le s teboj
lahko živim tako kot hočem
in s teboj obstane čas.

Le s teboj
lahko se smejem, ljubim, jočem,
le s teboj sem res jaz.
Le s teboj
lahko živim tako kot hočem
in s teboj - obstane čas.
 

Na začetek straniMENI SI ŽIVLJENJE 
           Marta Zore

Noč poraja soncu dan,
stkan iz niti zlatih sanj,
čas potonil je v srce,
vsa tišina v meni je.

V sebi iščem tvoj pogled,
moja misel snuje svet,
v njem je skrit odsev v očeh,
človek, ki ga ni v ljudeh.

Meni si življenje,
luč si, ki mi riše poti,
meni si čivljenje,
si stopinja mojih sledi,
si tišini glas,
ti si v sebi vse, kar sem jaz,
meni moje življenje si ti.

V sebi iščem tvoj pogled,
moja misel snuje svet,
v njem je skrit odsev v očeh,
človek, ki ga ni v ljudeh.

Meni si življenje,
luč si, ki mi riše poti,
meni si čivljenje,
si stopinja mojih sledi,
si tišini glas,
ti si v sebi vse, kar sem jaz,
meni moje življenje si ti.

Meni moje življenje si ti.
 

Na začetek straniMIDVA 
           Marta Zore

Si in sva.
Zakaj te ni,
če si?

Če sem, kar si,
če jaz sem ti,
zakaj z rokami čas
pokriva moj obraz?

Sva in sem.
Je tvoj objem,
ko grem.

Če si, kar sva,
in vsak se da,
zakaj z rokami čas
pokriva moj obraz?

Midva
sva ti in jaz,
spletena skozi čas,
kot noč in dan
skupaj, a vsak sam,
kot sonce in nebo;
brez mene te ne bo.

Midva
sva ti in jaz,
spletena skozi čas,
kot noč in dan
skupaj, a vsak sam,
kot sonce in nebo;
brez mene te ne bo.

Tako bilo je, je in bo.
Za vedno z nama bo tako.

Če si, kar sva,
in vsak se da,
zakaj z rokami čas
pokriva moj obraz?
 

Na začetek straniNE BOM 
           Marta Zore

Prvi mrak zbuja zvezde,
v njih nemoč išče ceste,
misel tiho odzvanja
vsa vprašanja v njih.

Slišim dih, gledam tebe,
v teh očeh ne najdem sebe,
sama sva, a med nama
je v praznini zrastel molk.
Zdaj plačujeva mu dolg.

Ne bom se borila za čas
v njem ti nisi jaz
me bom se iskala v očeh
ki žge jih greh
ne bom spremenila želja
v resnici srca
ne bom pozabila tako kot ti
kdo si.

Gledaš zrak skozi mene
biti kriv postaja breme
v nama raste osama
dvom postal je najin dom.

Ne bom se borila za čas,
v njem ti nisi jaz.
Ne bom se iskala v očeh,
ki žge jih greh.
Ne bom spremenila želja,
v resnici srca.
Ko bom pozabila kot ti
kot ti - oprosti mi.

(ne bom se borila)
(ne bom se borila)
(ne bom pozabila)

Ne bom se borila za čas,
v njem ti nisi jaz.
Ne bom se iskala v očeh,
ki žge jih greh.
Ne bom spremenila želja,
v resnici srca.
Ko bom pozabila kot ti,
kot ti - oprosti mi.

Ne bom se borila
Ne bom se borila
Ne bom pozabila
ko bom pozabila kdo si.
 

Na začetek straniNI MI ŽAL 
           Marta Zore

Ni mi žal, da sem misel, ki zapeče vest,
da si bil križišče mojih cest,
da bila sva ena misel dva.
Ni mi žal, ni mi žal.

Svet v megli, modri dim, v srcu ni več rim,
polna usta besed in prazen je pogled.
Prazen molk odmeva prazen up,
sameva vse in nič, izginja v noč brez prič.

Ni mi žal, da sem misel, ki zapeče vest,
da si bil križišče mojih cest,
da bila sva ena misel dva.
Ni mi žal, ni mi žal.
Da sem vzela več kot si mi dal,
da ljubila sem kot nisi znal
in odšla zato ker si ostal.
Ne, ne, ni mi žal.

Čas polzi v modri dim, svet se staplja z njim,
v srcu ni več besed in prazen je pogled.
Prazen molk odmeva prazen up,
sameva vse in nič, izginja v noč brez prič.

Ni mi žal, da sem misel, ki zapeče vest,
da si bil križišče mojih cest,
da bila sva ena misel dva.
Ni mi žal, ni mi žal.
Da sem vzela vec kot si mi dal,
da ljubila sem kot nisi znal
in odšla zato ker si ostal.
Ne, ne, ni mi žal.

Ni mi žal, da sem misel, ki zapeče vest,
da si bil križišče mojih cest,
da bila sva ena misel dva.
Ne, ne, ne, ni mi žal.
Da sem vzela več kot si mi dal,
da ljubila sem kot nisi znal
in odšla zato ker si ostal.
Ne, ne, ne, ni mi žal.

(ni mi zal)
(ni mi zal)
(ni mi zal)
 

Na začetek straniNI TE VEČ 
           Marta Zore

Ni te več, sama sem
dan raztaplja tvoj obraz
v senci dveh sem le jaz.

V sebi se čutim te
bolečina skriva jok
čakam te kot otrok.

Čas, ki ga ni, šteje moje dni
skrivam ga, moj molk boli.

Vem, da se ljubim te
misel tebe želi
ni te več, zdaj ljubezen boli.

Vem, da se ljubim te
misel tebe želi
ni te več, zdaj ljubezen boli.

Čas, ki ga ni, še šteje moje dni
skrivam ga, moj molk boli.

Vem, da se ljubim te
misel tebe želi
ni te več, zdaj ljubezen boli.

Vem, da se ljubim te
misel tebe želi
ni te več, zdaj ljubezen boli.
 

Na začetek straniOB KLICU SLOVESA 
           Marta Zore

Ko bom zaspal
ne ponujaj mi vzglavja,
saj kdor se poslavlja ne mara topline,
v hladu naj mine kar mora miniti,
nočem dvomiti, da res hočem iti,
hočem dotik le, razgreto je čelo,
hladen dotik le srce je hotelo.

Ko boš zaspal
ne išči si vzglavja,
srce naj poslavlja se s kančkom topline,
če mora, naj mine, kar hoče miniti,
a pusti dvomiti, da res hočeš iti,
dovoli poljub na razgreto ti čelo,
vroč le poljub srce je hotelo.

Ob klicu slovesa
ne smeva ihteti
saj kdor se poslavlja
ne mara verjeti,
vedro naj bo, kar pač mora biti,
naj bo nasmeh,
srce ne bo prazno,
ko se razideva
komaj opazno.

Ob klicu slovesa
ne smeva ihteti
saj kdor se poslavlja
ne mara verjeti,
vedro naj bo, kar pač mora biti,
naj bo nasmeh,
srce ne bo prazno,
ko se razideva
komaj opazno.
 

Na začetek straniON
           Marta Zore

Vem, nekje je obraz, ki je kot moj zarisal čas.
Vem, nekje je nekdo, ki išče to, kar skrivam jaz.
Vem, nekje je odmev glasu, ki poje ga moj glas.
Nekje je on, nekdo, ki je glas skozi čas, kot sem jaz.

Nič več ne čutim strahu,
vdano ga čakam brez sramu,
vem, da nekoč bo tu.

Do takrat bom čutila prazen čas, ki vodi glas,
do takrat bom slutila srečo ujeto v nek drug čas
in igrala bom igro, ki bo starala obraz.
Nekje je on, ki ve, da je glas, je obraz skozi čas,
je nekdo kot sem jaz.

On, ki ne čuti strahu,
on, ki me čaka brez sramu,
on, ki nekoč bo tu.
 

Na začetek straniPESEM JE VSE, KAR SEM 
           Marta Zore

Včasih se mi zdi moj svet,
med vse in nič razpet,
v razbitini sreče ujet.
Drugič dan poljubi me,
kar bilo je in kar je,
soncu smeje se srce.

Vedno v meni vedno tu,
kakor večnost, ki prebuja
stara potovanja.
Kdo si, tihi zven miru,
obstanem z njo, da sanjam
moja iskanja.
Z njo v sebi vem
pesem je vse kar sem.

Včasih čas se spremeni,
v sebi iščem sled stopinj,
ki pometa jih spomin.
Vedno v meni in povsod,
v igri časa ni zmot,
pesem hodi mojo pot.

Vedno v meni vedno tu,
kakor večnost, ki prebuja
stara potovanja.
Kdo si, tihi zven miru,
obstanem z njo, da sanjam
moja iskanja.
Z njo v sebi vem
pesem je vse kar sem.
 

Na začetek straniPOJDI Z NJO
           Marta Zore

V soju sveče gledam te v oči
nemiren si, nesrečen, nisi več ti.
čutim da odšel si daleč stran,
v svojih mislih z njo si sam.

Pojdi z njo, najdi sebe v njej.
Z mano bo kot prej, dragi pojdi z njo
in ljubi jo. Pojdi z njo.

Dobro vem, da ženska zate je,
prijazna je in nežna in razume te.
Ljubi bolj te kot te ljubim jaz,
sanje bo prerastel čas.

Pojdi z njo, najdi sebe v njej.
Z mano bo kot prej, dragi pojdi z njo
in ljubi jo.
Pojdi ker želiš ljubiti
pojdi ker želiš oditi

Pojdi -
podji z njo, pojdi ljubi jo.
Z mano bo kot prej, dragi pojdi z njo.
Z njo ne boš več sam
več ti dala bo kot jaz imam.

Pojdi ker želiš ljubiti, pojdi ker želiš oditi, pojdi z njo.
Pojdi ker želiš ljubiti, pojdi ker želiš oditi, pojdi z njo.
 

Na začetek straniPOVEJ MI, ZAKAJ
           Marta Zore

V najini sobi vladal je smeh, danes pa smeha ni.
Je polna grenkobe in težkih besed, ki prihajajo s tvoje strani.
Meni kar solze meglijo oči, le šepečem da nimaš prav.
Me še bolj boli ko praviš, da ti res je žal.

Povej mi zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me nočeš več kot prej?
Mi je hudo, da se opisati ne da,
ko govoriš 'bodiva le prijatelja'.

Toliko krat, o toliko krat, si me v naročje vzel
in mi govoril mnogo krat 'vedno te rad bom imel'.
Vedela sem lahko se zgodi, da mi bo kdaj hudo,
a nisem slutila, da prav ti, prav ti, boš kriv za to.

Povej mi zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me nočeš več kot prej?
Mi je hudo, da se opisati ne da,
ko govoriš 'bodiva le prijatelja'.

Povej zakaj (zakaj), zakaj, povej, povej.
Kaj sem storila, da me nočeš več kot prej?
Skrila bi solze, a se skriti jih ne da,
ko govoriš 'bodiva le prijatelja'.

In stisnil je roko in se poslovil, poljuba mi ni več dal.
Nekdo, ki še včeraj ves moj je bil, spet tujec je postal.
 

Na začetek straniPOZABIL SI NA VSE
           Marta Zore

Svetle so bile vse poti takrat,
ob sebi sem čutila tvoj korak,
v življenju sonca si mi dal,
obljubil, da ob meni vedno boš ostal,
pozabil si na vse.

Kje si ti, kje je nasmeh, kje objem
in pogled, da potopim se v njem,
da povem ti nekaj lepih še besed,
da tiho ležem ti v naročje kot nekdaj,
pozabil si na vse.

Moje sanje še s tabo zažive,
starih upov še polno je srce,
tebe si želim, nate mislim le,
v meni si obstal, za vedno sebe dal,
za vedno moj postal.

Življenje moje teče, čas beži,
vse, kar čutim v sebi, še boli,
a ti pozabil si noči,
pozabil tisoč drobnih malih nežnosti,
pozabil si na vse.

Moje sanje še s tabo zažive,
starih upov še polno je srce,
tebe si želim, nate mislim le,
v meni si obstal, za vedno sebe dal.

Moje sanje še s tabo zažive,
starih upov še polno je srce,
tebe si želim, nate mislim le,
v meni si obstal, za vedno sebe dal,
za vedno moj postal.

Za vedno moj postal.
 

Na začetek straniSAMA
           Marta Zore

Dan, ko odšla sva v žalosti čas,
k drugim resnicam iskat najin jaz,
praznih oči, samotnih sledi
v čas, ki ni maral ljudi.

Daljnji odmev velikih besed
briše spomin še v preteklosti ujet,
truden razum počitka želi,
prazen odgovor boli.

Zbujam se iz omame iskanja,
gledam spet jutro v oči,
niti tkem iz omame spoznanja,
strah me ni mojih noči.

Sama zrem v življenje,
sama tkem poti,
sama najdem sanje,
močna bolj, kot ti.

Slutnja moči prinaša nemir,
slika spomina izgublja okvir,
sama zdrobim življenja pasti,
misel svobodno leti.

Zbujam se iz omame iskanja,
gledam spet jutro v oči,
niti tkem iz omame spoznanja,
strah me ni mojih noči.

Sama zrem v življenje,
sama tkem poti,
sama najdem sanje,
močna bolj, kot ti.
 

Na začetek straniŠE SI TU
           Marta Zore

        G           C            D      G
Bil si bel galeb v sončni žarek jutra ujet.
       G          C             D           G
Tvoja tiha misel je v tišino skrila zven besed,
      G             C              D         G
ko iskal si v sebi sijaj neba v oblaku iz želja,
        G             C            D
sam postal neskončna kaplja si morja.

C          G           a            D
Ni me s teboj, a ti v meni si, z menoj.

       G       C        D         G
Še si tu, z menoj, zdaj eno sva oba,
e          C          D           G
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
       G       C        D          G
Še si tu, z menoj in v meni boš ostal,
e               C            D          G
Nisem sama, s svojim jutrom sebe si mi dal.

Ti poznaš moj svet, v kapljo tihe solze ujet,
tvoja pesem niza dan, v zrcalo mojih let pripet,
ko bom našla v sebi del neba iz svojega srca,
bom prišla, postala v tebi del morja.

Ni me s teboj, a ti v meni si z menoj.

Še si tu z menoj, zdaj čutiva oba,
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
Še si tu z menoj in v meni boš ostal,
nisem sama, ti za vedno sebe si mi dal.

Še si tu, z menoj, zdaj eno sva oba,
ena pesem, ena misel, en utrip srca.
Še si tu z menoj in v meni boš ostal,
nisem sama, ti za vedno sebe si mi dal.
 

Na začetek straniVEČER
           Marta Zore

Vode nemo šumijo,
sonce zahaja, morje objema z zlato lučjo,
bela jadra hitijo,
z vetrom lovijo
mrak, ki prepleta sonce z nočjo.

Kam odhaja ves svet ter zakaj sonce zahaja?
Kje začne se obzorje in kam morje gre?
Če živi droben cvet, zakaj z jutrom umre?
Kdaj čas se ustavi?
Kje misel živi, zakaj se vprašanje rodi?

Bele skale molčijo,
ptice že spijo, z glavo v perutih sanjajo sen,
potemnelo nebo se je stopilo
z morjem, ki tiho ziblje svoj sen.

Kam odhaja ves svet ter zakaj sonce zahaja?
Kje začne se obzorje in kam morje gre?
Če živi droben cvet, zakaj z jutrom umre?
Kdaj čas se ustavi?
Kje misel živi, zakaj se vprašanje rodi?

Kam odhaja ves svet ter zakaj sonce zahaja?
Kje začne se obzorje in kam morje gre?
Če živi droben cvet, zakaj z jutrom umre?
Kdaj čas se ustavi?
Kje misel živi, zakaj se vprašanje rodi?

Kje misel živi, zakaj se vprašanje rodi?
 

Na začetek straniVSE KAR SVA BILA
           Marta Zore

Vse kar v meni je, je vse kar živim.
Vem drugačna sem, resnici sledim.
Sama našla nove sem sledi,
v sebe vtkala smeh ljudi,
vem spreminjam se kot ti.

Vse kar danes v sebi sem, sem bil že nekoč.
Dan ki je spodnesel tla, prinesel je moč.
Sam prehodil svoje bom poti,
kar bilo je ne boli,
vem spreminjam se kot ti.

Vse kar sva bila, še je del srca,
nekih dni, ki jih ni.
Vse kar sva bila v jutri vtkala sva,
drugačna sva oba.

Vse kar sva bila, še je del srca,
nekih dni, ki jih ni.
Vse kar sva bila v jutri vtkala sva,
drugačna sva oba.

Danes vem resnica smo ljudje,
ki jim misel da ime,
kadar človek skrije se.

Vse kar sva bila, še je del srca,
nekih dni, ki jih ni.
Vse kar sva bila v jutri vtkala sva,
drugačna sva oba.

Vse kar sva bila, dosegla sva oba,
zdaj drugačna sva.
 

Na začetek straniZDAJ GA POZNAM
           Marta Zore
           (I know him so well)

Vse, kar dobro je, zgubi se v večnosti,
vse najboljše v času obledi.
Še vedno si želim sanjariti,
saj ženska sem, ki več in bolj želi.
Danes vem, kako naj bi ljubila ga,
ujela v sebe to, kar njemu dam.
Predolga pot je razumevanja,
končno vem, zdaj dobro ga poznam.

Bil je ves moj, bil je iz sanj,
ali ni noro, vse je zaman.
Na koncu je tako, da hoče on več, kot le njo,
zaupanje (občutek, da je on svoboden),
zdaj res ga poznam.

Ni ga, ki živel bi vedno vajin svet,
ki bi bolečini radost dal.
Le zanj sedaj bi spremenila svet,
vem, prepad med nama je ostal.
Danes vem, drugače bi ljubila ga,
dala sebi to, kar njemu dam,
bila premlada sem, zaljubljena,
končno vem, da zdaj ga res poznam.

Bil je ves moj, bil je iz sanj,
ali ni noro, vse je zaman.
Bil je z menoj, bil je ves moj
in če bi me poznal,
bi ta moj moški ostal?!

Bil je iz sanj,
ali ni noro, vse je zaman,
na koncu je tako, da hoče on več, kot le njo,
zaupanje (obcutek, da je on svoboden),
kako ga poznam
saj rabiš cas, da razumeš ga
zdaj vse to že vem.
 



Na začetek strani
Hosted by www.Geocities.ws

1