Marijan Smode

• Adriana
• Mrtva reka 
• Ne umiraj moj gozd zeleni 
• Solze (Zapoj še eno pesem zame, stari muzikant)

ADRIANA 
          Marijan Smode

V tisti noči si verjela njegovim spletkam in lažem,
čeprav si vedela, da je lagal še mnogim deklicam pred tem.

A zdaj ne veš, kam je odšel ves tisti smeh,
odkar prikradel se je čuden ta lesket v tvojih očeh.

Adrijana, v tvojih očeh, nič več sreče, prazen pogled,
kdo vedel bi, kateri greh uničil iskro je, lesket,
Adriana, v tvojih očeh.

V tvojem srcu je prebudil mladostne sanje za tri dni,
jokala si, ko si spoznala, da ti pustil je le laži.
A zdaj ne veš...
 

MRTVA REKA 
          Marijan Smode

  D                         G
Starec je govoril mi, da bila si lepa ti,
       A7                   G              D
kakor rosa jutranja, polna si življenja bila.
                              G
Zdaj pa gledam reka te, ko vališ počasi se,
       A7                        G A7    D
zdaj osamljena si vsa, polna mrtvega blaga.

       D                 G
      Mrtva reka, kam hitiš,
             A           D
      mrtva reka, kam bežiš,
             D            Hm
      kje zelenje tvoje zdaj,
              A7           D
      kje so ribe, tvoj sijaj.

      Mrtva reka, kam greš zdaj,
      kot popotnik v tuji kraj?
      A morda, nekoč pa le
      čista reka vrneš se.

Zdaj pa gledam reka te, ko vališ počasi se,
zdaj osamljena si vsa, polna mrtvega blaga.
Kam življenje je odšlo, kot skopnelo bi bilo,
umirat gledali so te, a pomagal ni nihče.

Mrtva reka ...
 

NE UMIRAJ MOJ GOZD ZELENI
      Marijan Smode

 A
Šumiš kot da bi jokal
             D             A
in manj te je kot tiste dni,
          E7       D      E7  A
porasel sem s tvojimi smrekami.

V dušo so se ti, zajedli
rjavi madeži, o kaj so ti storili,
mar da jih zaboli.

Ne umiraj, moj gozd zeleni,
naj dim strupeni, ne pomori
košatih smrek.

Ne umiraj, moj gozd zeleni,
rasti in prekrivaj
širni dol in breg.

 A                         D
Zapel bom pesem, vsem ljudem
           A
naj zakričim,
          E7             A
pustimo gozdu, naj zeleni.
 

SOLZE 
      Marijan Smode

Bila sva mlada in zvedava, stara petnajst, šestnajst let,
ko sva se imela rada, ko poznala sva le smeh,
*bil je čas, ki se ne vrne, le s teboj naprej živi,
čas, ki ti pusti spomine, ki nikoli ne zbledi.

**Solze, padajo na mojo dlan,
solze, ki nikomur jih ne dam,
solze, iskra mojega srca,
solze, spomin da moja si bila.

*PONOVI
**PONOVI