Lačni Franz

 
• Ambasadorji užitka (Zadnja večerja)
• Adijo pamet (Adijo pamet)
• Azra (Zadnja večerja)
• Balada o baletki
• Bitles (Ikebana)
• Bog nima telefona (Ikebana)
• Cigani v prahu (Slon med porcelanom)
• Čakaj me (Sirene tulijo) 
• Čustveno stanje mlade krave,druge največje slovenske živali (Na svoji strani)
• Dan zmage ali rojstvo boljšega človeka (Slon med porcelanom)
• Franja (Tiha voda)
• Gremo v nebesa (Tiha voda)
• Hiša strahov (Zadnja večerja)
• Ikebana (Ikebana)
• Jaz bom do smrti živel (Sirene tulijo)
• Jebiveter (Slon med porcelanom)
• Jutri bom pujsa razbil (Slon med porcelanom)
• Kaj bi mi brez nas (Adijo pamet)
• Kandidati za čestitke (Ikebana)
• Ko si rdeče zvezde šivala (Zadnja večerja)
• Mirno morje, Mikimaus! (Tiha voda)
• Miss Evrope (Zadnja večerja)
• Mlade podnajemnice (Zadnja večerja)
• Mravljinčarji in čeladarji (Sirene tulijo) 
• Na svoji strani (Na svoji strani)
• Naj kolje noč
• Naj ti poljub nariše ustnice 
• Nasvidenje na plaži
• Naša Lidija je pri vojakih  (Slišiš, školjka poje ti)
• Nekaj lepljivega (Ikebana)
• Nič ni bolj nespodobnega kot sreča (Slon med porcelanom)
• Paloma (Ikebana)
• Pepelka
• PH4 (Ikebana)
• Praslovan (Ikebana) 
• Prvi maj (Ne mi dihat za ovratnik)
• Sirene tulijo (Sirene tulijo)
• Slavoloki zmage (Sirene tulijo)
• Slon med porcelanom (Slon med porcelanom)
• Srečno kekec (Tiha voda)
• Stari vojak
• Šank rok (Ikebana)
• Škrbaste hijene (Zadnja večerja)
• Tam bi rad bil pokopan (Tiha voda)
• Tiha voda (Tiha voda)
• Tisoč modrobelih rožic (Slon med porcelanom)
• Varovalke padajo
• Vaterpolist (Adijo pamet)
• Vedno iste face (Zadnja večerja)
• Veter iz Casablance (Zadnja večerja)
• Včasih kak pajac kriči (Zadnja večerja)
• Vojna tajna
• Vrži sombrero proč (Slon med porcelanom)
• Zadnja večerja (Zadnja večerja) 
• Zanzibar (Zadnja večerja)
• Zarjavele trobente 
• Žarnica za boljši jutri (Ikebana)

 

 

AMBASADORJI UŽITKA
          Lačni Franz

Deveta vas nas čaka. Gremo, pubeci!
Kombija srbijo gume. Predolgo je doma smrdel.
Cesta se veselo zvija. Smeh se pogovarja z vici.
Kdo danes vozi domov?
Kdo danes vozi domov?
S petardo počesane punce štopajo.
Njihove dolge noge se nam zdijo rahlo žalostne.
Glej! V naročju rokometne žoge nosijo!
Mi pa pogledamo stran!
Mi pa pogledamo stran!

Za vedno smo ujeti v vaše čare.
Za nas ni slave, ne počitka.
Skozi stoletja si nas skrivate v omare,
nas ambasadorje užitka.

Pet lepotic nas vabi k sebi v vinsko klet.
Vseh pet jih zna držati jezik za zobmi.
"Mi pa imamo, veste, danes še koncert"
in glasno rečemo: "Ne. Hvala."
In glasno rečemo ne.
Skušnjava nam ne more nič. Smo delavni in odgovorni.
Vrednote so železna srajca naših zvestih src.
Ne bojimo se nikogar. Niti svojih žensk,
ker nas poznajo do dna.
Ker nas imajo do dna.

Za vedno smo ujeti v vaše čare
Za nas ni slave, ne počitka.
Skozi stoletja si nas skrivate v omare,
nas ambasadorje užitka.

ADIJO PAMET
          Lačni Franz

Adijo pamet stara kurba adijo svet
pusti betonske nosilce naj ga nosijo
adijo pamet danes gremo na izlet

Ilegalni pubertetnik v družbi dveh deklet
"za menoj potrebni junci
adijo zemlja naš planet"

Adijo pamet drži gobec slika sama govori
pusti še drugim naj jo poslušajo
adijo pamet prosim ne razlagaj mi

Ilegalni pubertetnik v družbi dveh deklet
za menoj potrebni junci
adijo zemlja naš planet

Adijo pamet smrtno ranjen pralni stroj
pusti naj nas kozarci umivajo
adijo pamet jaz ostajam svoj

AZRA
          Lačni Franz

Včasih si pesem.
Včasih obraz.
Črnih oči in res črnih las.

Povej mi, kaj sanjaš preden zaspiš!

Je to res gusar južnih morja,
ki te razvaja na kupu zlata?

Povej mi, kaj sanjaš preden zaspiš!

Ti hočeš svoj navadni dan
od črne kave do svežih pidžam,
jutra v copatih in časopis,
ki piše o vsem, kar si najbolj želiš.

Kje je tvoj ljubi?
Ga sreča pozna?
Je tvoja prošnja prišla do boga?

Povej mi, kaj sanjaš preden zaspiš!

Nedeljsko kosilo. Vsi skupaj doma.
Daj stare plošče: "Naj Dugme igra."

Povej mi, kaj sanjaš preden zaspiš!

Ti hočeš svoj navadni dan
od črne kave do svežih pidžam,
jutra v copatih in časopisih,
ki piše o vsem, kar si najbolj želiš.
 

BALADA O BALETKI
          Lačni Franz

Šla je z njim
tisto noč
zaljubljena mlada baletka
Čajkovski je jokal za njo
na črnobeli gozd
je padal led

On je pel še zelen
o tem, da bo gore premikal
o brkih, o juhi in ženskah
za jutri je verjel
da bo srečen in njegov

Kdo razume srce, ko se smeje
če je pamet zaklenjena v klet
kdo razume srce, ko se joče
kdo ne ljubi nesrečnih deklet

Zdaj je beg skozi sneg
zamenjal plesne figure
zdaj je vonj gledaliških luči
tiha žrtev ostrih zvezd
ne poznajo njenih sanj
zdaj bo zadnji poklon
pospremil aplavz mitraljeza
ledeni objem Belih vod
bo labodje jezero
za nju mladost

refren

Šla je z njim
tisto noč
ki je njene ljubezni ubila
z obrazom je padel na tla
v stopinje plesnih copat
je odrezal
duh in mraz
 

BITLES
          Lačni Franz

Frizure krojile so svet,
in na žalost danes ga spet.
Kar mnogo pomladi od zdaj,
ko preko poljske ceste sem šel.
Spomnim se, bil je maj,
na polju pa vrli Štajerci.
Krompir so okopavali.

Lejte ga, kake duge lase ma!
Je to pje al je deklina?
Lejte ga, bitlesa!

Čuj ti, bitles zmešani,
nimaš v glavi pameti,
Kristus čupavi!

Daj te lase dol,
mešni gvant daj gor!
Pa obleči lepši sviter,
pol pa šus na liter!

Kmalu potem ostrigel sem se,
si kupil obleko in hodil sem v službo
in služil si peneze.
Lani spet preko polja sem šel,
s kratko frizuro
in mirno naturo.

Lejte ga, deda polizanega!
Je to pje al je deklina?
Lejte ga, šminkera!

Čuj ti, šuhar špičasti,
nimaš v glavi pameti,
šminker blesavi!

Fukni bek dišave,
si pusti lase prave!
Pa nehaj lizat med,
postani pravi ded!

BOG NIMA TELEFONA
          Lačni Franz

Milijarda belih kosti
od plenic do pameti
po njih korakajo bedaki
in med njimi mi

Shizofrenično okolje
mi ne trga volje
kar sadim požanjem
kar zapravim ljubim - koljem

Bog nima telefona
zato nas ne zbudi
mama kupi nam pištole
nismo se dokazali

Z golo roko v morje
z ostro koso v dim
padel bom kot pade trava
ki jo zdaj kosim

CIGANI V PRAHU
          Lačni Franz

Glasno kričimo in razbijamo kozarce.
S črnim vinom si gostimo gnilo kri.
Za male duše si lovimo divje vrance.
Še oster nož, za nas cigane v prahu,
ne pomeni niti stisnjene pesti.
Radi bi bili samotni jezdeci.
Radi bi bili ljubimci mnogih žensk:
da nas bi pod svoja krila skrile,
hrbte parale,
rane šivale.
za nami jokale,
ko bi bežali s prvo roso kam drugam.

Glasno kričimo in razbijamo kozarce.

Radi bi socialno varnost sredi step.
Radi bi trdne mostove za seboj.
Radi bi dvakrat živeli isti svet.
Radi bi, ker se bojimo svojih let.
Radi bi dvakrat ubili isti strah,
da nam bi od jutra spet verjele,
hrbte parale,
rane šivale,
za nami jokale,
ko bi bežali s prvo roso kam drugam.

Glasno kričimo in razbijamo kozarce.

ČAKAJ ME
          Lačni Franz

a                  d
Mojih pet minut je danes.
F               a
Brez kravate in vezalk.
               d
In če mi še stopinje vzameš,
F                      a
bom kot plesalec brez plesalk.

Mojih pet minut je danes.
Stražarji puškam pojejo.
Ko sonce jutru zarjo vname,
jim bodo pesmi vračale.

            G
Mislim samo tiste misli,
F                  a
ki jih seveda ne bi smel.
                      d
In ko se vrnem, bom še vedno isti,
F                   a  G  F
ki na postaji prosi: čakaj me!

Danes se mi zdijo zvezde...
Na prste stopim in so tu.
Polne žepe jih prinesem!
Verjame sreča vitezu?

Potem bom samo tvoj heroj za večne čase.
Predpražnik, senca tvojega psa.
Potem bom obešalnik, kahla za otroke,
kava v postelji, ljubimec za oba.

ČUSTVENO STANJE MLADE KRAVE, DRUGE NAJVEČJE SLOVENSKE ŽIVALI
          Lačni Franz

Prvi sneg je mladi kravi odkril četrti letni čas
in ji pobarval med rogovi prvi koder sivih las.

Obstala je med vrati hleva, čisto brez besed.
Bog ve, kaj pod bržolo skriva ta izbuljeni pogled.

Ne bo ostala sama z muhami.
Noseča tujka z možem v jaslih spi.

Magister Ferdinand prinese žarek upanja.
Veselo mu v pozdrav zamuka njegova hčerkica.

Daj, muha, zlezi očetu v uho
in mu zaupaj, da mi je hudo.

Ata pa molče odkima, stetoskop spusti za vrat,
potem pa gospodarju šepne: "Prestavi klanje na pomlad."

Pozneje gluho noč pretrga jok.

Svetla zvezda se utrne in osvetli nebo.
Zgodaj zjutraj trije kralji na vrata trkajo.

DAN ZMAGE ALI ROJSTVO BOLJŠEGA ČLOVEKA
          Lačni Franz

Dan zmage se bliža.
Prihaja s pesmijo na ustih.
Polna tribuna sijočih obrazov
zdaj z ramo ob rami navdušeno vriska v en glas.

Dan zmage se bliža.
Je to ta zadnja ofenziva?
So ti težki časi za vedno za nami?
So dneve gorja zdaj zamenjali dnevi luči?

Sovražnik sploh ne počiva.
Pije, tepe in poriva.
Nove in nove mi rane odpira
in vražje natančno udari, kjer najbolj boli.

Tu je še peta kolona,
prebrisani mrzli bratranci.
Nobeden od njih ni po župi priplaval
in nobeden od njih nima niti malo srca.

Dan zmage se bliža.
Dan zmage trka na vrata.
Od jutri naprej, zdaj odkrito priznam,
bom verjel, ti zaupal in me bo sram.
 

FRANJA
          Lačni Franz

Nekoč sta v gozdu stanovala
čarovnica in mlad zdravnik.
Bela jetra so ga pokopala,
čarovnico pa menda štrik.

Stara srna se prav dobro spomni,
da je bilo živali strah,
ko je našel mlado smreko
in postrgal z debla mah.

Franja, pridi po jagode!

Zato drevesa rastejo postrani.
Zvile niso jih gorile, veter, partizani.
Nagnjena čez hrbet stebla,
jih je zvila njuna strast.

Kaj vse bi zvedeli gozdarji,
če bi govorili iglavci,
še posebej stari ata hrast.

"Poševno", torej je beseda
iz korena "ševiti naslonjen na".
Zato zdaj vemo, kriva jelka,
zakaj si se že mlada nagnila.

Nekoč sta v gozdu stanovala
čarovnica in mlad zdravnik.
Bela jetra so ga pokopala,
čarovnico pa menda štrik.

Franja, pridi po jagode!
 

GREMO V NEBESA
          Lačni Franz

Daleč od obljubljenih mest.
Daleč od sivih ranjenih cest.

Mimo praznih žepov in rok.
Preko travnikov brez otrok.
Daleč od razžarjenih lic in sanj.
Skozi dim zalizanih ran,
si pečemo resnico sredi sobe
in se učimo govoriti
spet po naše.

Gremo v nebesa
carinikom sreče
vso vino popit.
Gremo v nebesa
od sonca razvajene
punce lovit.

Preko praga belih nevest,
rože skrivajo slabo vest,
daleč od zapravljenih zim spi sneg
slišiš, zdaj se nam vile smejejo.

Gremo v nebesa
carinikom sreče
vso vino popit.
Gremo v nebesa
od sonca razvajene
punce lovit.

HIŠA STRAHOV
          Lačni Franz

Zbudi se. Noč prihaja. Plava preko streh.
Najdaljše sence tiho plešejo po tleh.
Luna šteje udarce naših src.

Nestrpne sanje žejno čakajo na znak,
da planejo naivnim ljubicam za vrat.
Luna šteje udarce naših src.
Pričakovanja dvigajo krila.
Device se poslavljajo od nas.

Duh pokopanih upov jezdi skozi noč.
Nekdo ga čaka v hiši. Okna so oči.
Luna šteje udarce naših src.
Prazne obljube visijo na vejah.
Veter z njimi divje plapola.

Hiša strahov je ladja spominov.
(Grad na dnu morja)
Hiša strahov je kolona obrazov.
(Vsak ima vsaj dva)
Hiša strahov. Hiša za naju.
Vsak bo v njej doma.

IKEBANA
          Lačni Franz

Bila sta dva:
en Cico, en Marjeto,
bila sta res prekrasen moški par;
en zdaj sedi,
ko drug mu spi pod križem,
res sta bila: lepa, mlada, seksi.
V nedeljo ob 12.10
je Bobi Likar, Taborska 9,
kar spotoma zaklal pajdaša zaradi vina in deklet.

JAZ BOM DO SMRTI ŽIVEL
          Lačni Franz

Jaz bom do smrti živel!
Zdaj, ko jemljejo norci
svoje prste iz riti,
da bi žvižgali marš.

Jaz bom do smrti živel!
Naj zvonijo oblakom
krvavih kulakov,
bandi kupljenih duš.

Perite glave svojim vohunom.
Kujte jeklo za par okov.
Moje so veje domačega gozda
in njegovih volkov.

JEBIVETER
          Lačni Franz

Čuj, špranjica!
Mene ni treba razumet.
Čuj, špranjica!
Mene je treba samo vzet.
Ti svoje male vrabce vedno hitro zgrabiš
in jih nikoli ne spustiš.
Potem si lažeš, da so strašno drzni orli,
da je to to, kar si želiš.
Čuj, špranjica!
Ti se nikoli ne boriš.
In motiš se, če misliš "mali nima stila",
saj vendar veš, da danes: jebiveter (piham vsako noč),
jebiveter (piham celo noč).

Podnevi počivam, ponoči lovim,
levinje podiram in s kačami spim.

Tebe pač enkrat jutri čakajo pletilke,
topli copati, mirna vest.
Ti pridno čakaš svoja hrastova nebesa,
zbiraš spomine za spomin.
Čuj, špranjica! Čuj, špranjica,
ti se nikoli ne boriš, saj vendar veš, da danes:

Kdor ne dela, naj ne je.
Kdor ne sanja, naj ne spi.
Kdor ne vidi, naj ne ve.
Ti se nikoli ne boriš.

JUTRI BOM PUJSA RAZBIL
          Lačni Franz

Jutri bom pujsa razbil.
Zmanjkalo je dobre volje.
Zmanjkalo je slabe družbe
in tekočih idej
in poceni resnic.

Slaba vest je moja zadnja banka.
Muzikanti moja zadnja družba.
Packa na rjuhi ni tolažba.
Zmanjkalo je pravih butlov.
Zmanjkalo je. Nimam časa.
Ura je dve.
Ura je tri.

Zarjavele trobente.

Ne ubogajo me vsi organi:
pamet, roke in ledvice.
Bremze na okrogli kači.
Ne ubogajo me semaforji.
Ne ubogajo me telefoni.

Muzikanti moja zadnja družba.

KAJ BI MI BREZ NAS
          Lačni Franz

Muhe so gluhe
gluhe so rjuhe
rjuhe potuhe
potuhe so za nas

Jaz sem prebavilo
prebavilo je organ
organi polnijo plenice
izginil sem neznano kam

Sindikalna mi smo grupa
žedni prave ljubavi
stara koka dobra supa
omladinci žestoki

Kaj bi ti brez kina
kaj bi ti brez las
kaj bi ti brez vina
kaj bi mi brez nas
 

KANDIDATI ZA ČESTITKE
          Lačni Franz

Bele srajce in kravate
mi vas volimo
zlate ure resne misli
mi vas volimo
branite nam čista srca
mi vas volimo
branite nas pred skušnjavo
mi vas volimo
Kandidati za čestitke
mi vas volimo
dirigenti naše sreče
mi vas volim

Kandidati za čestitke
mi vas volimo
kandidate
volimo

KO SI RDEČE ZVEZDE ŠIVALA
          Lačni Franz

Ko si rdeče zvezde šivala,
sva se imela rada.
S puško si mi slikala
svetle nove dni.

Da sva skupaj mesta zidala,
iste pesmi pela,
vse sem ti verjel takrat.

Strumno dvignjene pesti na cestah.
Smeli govori na radiu.
Ti obljubljaš mi.
Greva naprej. Jutri bo zdaj.

Pa si me pustila praznih rok.
Ostale so obljube.
Sama sebi si dovolj.
Drugi časi so.
Zdaj se spet zanašaš na spomin.
Spet se hecaš z mano,
pazi tokrat, ljubica.

Jezne stisnjene pesti po žepih.
Smeli govori na radiu.
Ti obljubljaš mi.
Greva naprej. Jutri bo zdaj.
 

LAČNI FRANZ
          Lačni Franz

V naši mali ulici mlad fant živi,
res nedolžno te pogleda s temi nemškimi očmi.
Ko je bil še majhen, Franci so ga klicali,
a zdaj ko velik je pijanc,
mu pravijo Lačni Franz.

Nekoč je v naši mali ulici padel motorist.
Miličniki so poiskali krivca,
no takrat je mali Franc postal sadist.

Prepoln avtobus je njegova specialiteta.
Z užitkom starim babam je po nogah hodil,
potem pa milo rekel: "Oprosti, teta."

Med kosilom je natrosil poper v sol,
za nameček pa nažagal še kakšen stol.
Mačke v pralnem stroju, miličnik v toasterju.
A A A A A A A A A A ...

Prepoln avtobus je njegova specialiteta.
Z užitkom starim babam je po nogah hodil,
potem pa milo rekel: "Oprosti, teta."

Na plotu luknja in napis: "Poglej skozi!"
Na drugi strani Franz je stal
s krvavo žico v roki.
 

MIRNO MORJE, MIKIMAUS!
          Lačni Franz

Trikrat več zob ti je ostalo, Miki!
Trikrat več zob.
Tisoč želja bo slabo spalo, Miki, samih nocoj.
Nisi več sam, ki šteješ dlake žabam.
Nisi več sam.
Ti nisi nor, le čudno izgledaš, Miki,
nisi ti nor.
Ti si nabrit, kot mačja glava, Miki,
kot termofor.

Mirno morje, dober kavs!
Ti želi tvoj Mikimaus.

MISS EUROPE
          Lačni Franz

Sto kil mesa in jetrca
star pljuvalnik za obraz
elastična sodobna hrbtenica
to je baba ne pa jaz

Pogled navajen pločnika
na hrbet zvita roka
skrivaš zonanirane dlani
to je baba ne pa jaz

Želodec, ki prebavi vse
radodarni dedek Mraz
bomboniera za bedake
to je baba ne pa jaz

Čestitamo vam miss Evrope
v tvojih prsih panika
čestitamo vam miss Evrope
dojiš me za bojevnika

MLADE PODNAJEMNICE
          Lačni Franz

Imam veliko hišo.
Skoraj lepo ženo.
Čisto nov avto.
Zelenjavni vrt.

Imam srebrno spalnico in zlatega kanarčka.
Ampak nimam, ker ne smem imeti, joj,
ampak nimam, ker ne smem imeti
mlade podnajemnice.

Imam res dobro firmo in svojega šoferja.
Tristo zaposlenih punc. Zaljubljenih v mene.
Ampak nimam.
Mlade podnajemnice.

Jaz, nesrečnik nimam sreče!
Kruto si se poigralo, srce!

MRAVLJINČARJI IN ČELADARJI
          Lačni Franz

    Am Dm E F E7

Naj marjetice povejo,
naše bele rožice,
koga rajši bi imele,
skritega pod posteljo.

Mravljinčarji so nežne duše,
v rilec skriti pesniki,
ne poznajo prave suše,
samo morje, luno, par kitar.
No čeladar to je druga sorta,
maraton odprtih vrat,
brez ogrevanja napada,
ker obvlada nizki štart.

Naj marjetice povejo,
naše bele rožice,
koga rajši bi imele,
skritega pod posteljo.

Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!
Hoj ja hoj mravljinčarji!
Hej ja hej čeladarji!
Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!

Dva junaka dva heroja,
kdo je boljši kdo je pravi,
spredaj z eno luknjo v glavi,
spredaj z eno luknjo v glavi.

Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!
Hoj ja hoj mravljinčarji!
Hej ja hej čeladarji!
Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!

Je pa res da vsak mravljinčar,
se na koncu prelevi,
vsak mravljinčar je čeladar,
neusmiljen brez kosti.

Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!
Hoj ja hoj mravljinčarji!
Hej ja hej čeladarji!
Mravljinčar hoj ja hoj mravljinčarji!
Čeladar hej ja hej čeladarji!

NA SVOJI STRANI
          Lačni Franz

Druge barve je veter če si na svoji strani
In vino dviga drugačne pesti na svoji strani.

Za naju ni županov niti maja
Za naju ni zlatarjev niti Rima
Za naju ni grobarjev niti joka
Ob svoji plimi svoja črna krila
Ogrni preko mojih sivih las.
Ostani tam kjer si
Na svoji strani
Nagajivega nasmeha.

Druga, čisto drugačna jesen, na svoji strani
Druga, čisto drugačna jesen, na svoji strani

Za naju ni županov niti maja
Za naju ni zlatarjev niti Rima
Za naju ni grobarjev niti joka
Ob svoji plimi svoja črna krila
Ogrni preko mojih sivih las.
Ostani tam kjer si
Na svoji strani
Nagajivega nasmeha.
 

NAJ KOLJE NOČ
          Lačni Franz

Ako vse poti, tihe in prazne
Vode vodijo kam drugam
Naj kolje noč
Naj kolje bog

Se v mraku še modro sneg iskri
Ko izginja v noč, spet sneži
Naj kolje noč
Naj kolje bog

Naj vzame vse nazaj
Naj zaklene raj in gre.
Kaj so res po noči v sveti pesmi šli
Angeli čez polje da si šla še ti.

Ko ura spi zdaj ko nimaš vez
Niti mira stih ne stopinj
Naj kolje noč
Naj kolje bog

Naj vzame vse nazaj
Naj zaklene raj in gre.
Kaj so res po noči v sveti pesmi šli
Angeli čez polje da si šla še ti.
 

NAJ TI POLJUB NARIŠE USTNICE
          Lačni Franz

Am
Tri dni si daleč sama, tri dni je strašno daleč stran
Am
Jutro me čaka zunaj, zdaj več ne upam sanjat sam
G                                 Am
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice.
Am
Glej, zdaj ti rišem lice, po rosni šipi vlečem prst
Am
Z lasmi odkrivaš strehe, mogoče Zagreb, jutri Trst
G                                 Am
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice
G                            F  G Am
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice.
 

G        F
Žametne, naj vampir zbudi ciganko
Am
Ugrizni vanje
G                     F           Am
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice

Na licih prvo sonce zbuja ledene dimnike
Žalostne ladje skrite med dolge sive ulice
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice.
Zdaj imaš oči odprte, spet hočem slišat kakšna si
Še polna zvezd na vekah, čakas na lastovke
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice.

Žametne, naj vampir zbudi ciganko
Ugrizni vanje
Naj ti poljub nariše, nariše ustnice.
Žametne, naj vampir zbudi ciganko
Ugrizni vanje
Naj ti poljub nariše, naj ti poljub nariše ustnice
Naj ti poljub nariše, naj ti poljub nariše ustnice
Ustnice.
 

NASVIDENJE NA PLAŽI
          Lačni Franz

Za vampe, za rdeci križ
Za krampe
Za gluhe zbiram časopis
Za lačne
Za vse možgane brez uspeha
Za vse radirke
Za mušico nad kozarcem
Za pijance zbiramo
Značke, znamke, suhe rože, zbiramo barvo kože.

Za pošto, za kitajski riž
Za Kongo
Za pivo, za gasilski voz
Za vojsko
Za brezdomce na pomolu
Za kretene
Za Marije, za sirene
Za vanili zbiramo.

Nasvidenje na plaži
Nasvidenje na plaži
Nasvidenje na plaži
Nasvidenje na plaži
 

NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH
          Lačni Franz

E                H7
Pozno ponoči za mizo sedim,
                   E
skozi okno vidim le sebe,
      E7       A
joj pa kako, srečen bi bil,
       H7               E
če v šipi bi videl še tebe.

Včeraj sem poslal paket,
stavri, ki si si jih želela,
trojne SMB najlonke s črto
in kvinto, da si boš zapela.

     E        H7
     Draga naša Lidija,
                        E
     že dolgo si v armeji,
         E7           A
     čeprav je daleč Kikinda,
           H7         E
     si v našin srcih ti.

Če pa kdaj ti bo hudo,
ko stala boš na straži,
ti kar zavriskaj si:
jodldodidi! "Umrite gušteri!"
Doma te vsi pozdravljamo:
ata, mama, boter Vinko,
gospod župnik, Šeka in pujčeki.
Mi zdaj vsi mirno spimo,
ker vemo, da čuvaš nas ti.

Na žalost moram zdaj končat. Petelinčki so zapeli.
Drži se in vse bo vredi.
Tvoj zaročenec
Fredi.
 

NEKAJ LEPLJIVEGA
          Lačni Franz

Najlepše je zjutraj, ko prazen je raj.
Zabave je konec, poslušaj me zdaj!
Hiše postrani so, izložbe za smeh,
vsi ptiči pijani; pijača ob sedmih je greh.

Dobro jutro vam strehe in servus soseda.
Danes pijan sem in jutri bo zmeda.

Bo fotr tečnaro in majko bo vbil.
In vse zaradi mene, ampak saj se nisem prvič napil.

Zjutraj previdno odprl sem oči.
Nekaj lepljivega ob pojstli smrdi.
Na najboljših platah našel sem rajs.
Počutim se gnilo kot kak paradajz.
S težko sem glavo po sobi zvonil,
pogledal sem žepe, vse sem zapil.
Žeja še vedno ne da mi miru,
pogledal bom, kaj je v hladilniku.
Odprt je hladilnik, oj kakšen krompir!
Tam zadaj za zenfom mežika mi pir.

NIČ NI BOLJ NESPOSOBNEGA KOT SREČA
          Lačni Franz

Kakšni časi.
Kakšni časi, za mladost ubit.
Nikoli več ne bo noben vladar,
ne šola, niti red, ne car
meni hrbta spet zravnal
in vrnil čist in mlad obraz

PALOMA
          Lačni Franz

Po poklicu sem diplomirani zabijalec nožev v hrbet
lažem huje kot vi, kar še ne pomeni,
da niste pokvarjeni
nepopisan bel list, so mi rekli
prosojna nežna dušica
dvojno vpojno restavracijska servietka
v našem stanovanju so imele stene umazana ušesa
in predolge nohte
nekoč smo imeli gospodinjsko pomočnico
zdaj pa ni več babice - kruha je dovolj
črno črno morje
po morju plava kit
in serje bombone in kadi marlboro
iz morja kaže garažna vrata
"zove se Dupe The Kid"
bodi priden, pojej juhico
boš videl Mikija na dnu
po treh letih je Miki postal gorgonzola
tudi črn humor nosi bele spodnje gate
kdo ve, koliko tehta Bojan Križaj
jaz vem zakaj pištola strelja metke
"Metke" strelja pištola zakaj vem jaz
jazz jazz jazz Juuuuuuli

PEPELKA
          Lačni Franz

Pozdravljena roža vrtnica
Pozdravljena vedno bož, moja Pepelka
Ljubi me, ljubi me
Kjer sam tvoj, moja Pepelka

Še vedno me božajo tvoje oči
Še vedno mi vračajo moje noči
Še vedno ti dajejo upanje
Še vedno me božajo tvoje dlani
Še vedno mi vračajo iste oči
Še vedno, še vedno, še vedno.

Pozdravljena, moja Pepelka
Ljubi me me me me me, ljubi me
Čuvaj me kjer sam tvoj, moja Pepelka

Še vedno, še vedno me božajo
Še vedno me božajo iste dlani
Še vedno, še vedno, še vedno.
Še vedno me božajo iste dlani
Kot začarane sanje mi vračajo iste oči
Še vedno si ti moja rožica
Še vedno mi vračajo iste oči
Še vedno me božajo iste dlani
Še vedno si ti ...
 

PH4
          Lačni Franz

Sivina mi skriva volkove,
jim brusi zobe, razžarja oči
domačini nekdanje zvestobe
plešejo kolo, plodijo ljudi.

Prastare popačene grožnje
drobijo poglede in zmedo sade,
potne dlani strah nam greje,
ko reka zaveje in veter zaspi.

V pisarni senca duše šteje.
Z njo usoda žeblje tri:
enega za pamet,
dva pa za oči.

Valovi ostrih črnih nohtov
trgajo z neba zaklade,
brezzoba usoda pravi,
mladost mi ne ukrade.

Ob zori se kamenje smeje,
poljubi me nežno, zatisni oči,
najhuje pri laži je mraz,
ta vrača poljube in pije ti kri.
 

PRASLOVAN
          Lačni Franz

a
Horde slovanske krvi preko reke skozi dni,
E
spredaj poglavarji in direktorji,
                 a
za njimi kurbe, mladci, upokojenci.
a
Spolno močni, silno zdravi,
               E
zakladi step iz pradavnine so prišli
                   E
po stotih generacijah sposobnih gospodinj
d
in nam po vseh predpisih
a         E                      a
zajebali vse, kar se je zajebati dalo.
 

C           G                 C E  a
Kdo je tebe Praslovan plavati učil,
                      G
da si preplaval tisto rusko reko
        C             E    a
in se v mojih genih naselil.

Usmerjeno izobraženi, zjutraj v službo skozi dni,
spredaj so grobovi in sirote,
za njimi mrtve ribe in crknjeni psi.
Brez pigmenta smo spočeti,
sodobna brozga iz betona
se množimo križani, kastrirani, korakajoči,
da bomo vsi po vseh predpisih
zajebali vse, kar se bo zajebati dalo.

PRVI MAJ
          Lačni Franz

Nocoj bo hladilnik spet zbudil
nervozno pernato posrano bando
na podstrešju.
S palcem in kazalcem
si zapiram hladne veke.

Kot da mi jih zapira voda
tik pod gladino kakšne reke,
kjer bi ta trenutek rad ležal
in sanjal, da se vozim
z vlakom proti morju
na vagonu, polnem posušenih poljskih rož,
ki ne dišijo več.

Kolodvor me čaka na postaji.
Nekaj praznujejo.
Strah me je, da jih bom zunaj srečal,
srečne, zdrave, delovne ljudi,
ker bi rad za hip zamenjal z njimi
prvi maj, ko se zdani.

SIRENE TULIJO
          Lačni Franz

Danes ni sobota.
Danes ni poplave
in danes ni avto povozil otrok.
Danes ni pogrebov (sirene tulijo).
Danes ni potresov (sirene tulijo)
in danes ni nož ne sekira,
plavih fantov klicala.

Danes banke spijo (sirene tulijo).
Gozdovi ne gorijo (sirene tulijo)
in danes ni žaga odrezala rok.
Traktorji so mirni.
Delavci so pridni
in danes ni strup ne bolezen,
belih sester klicala.

Zdaj si še zadnjič oglejmo to modro nebo,
prižgimo falote in si čestitajmo.
Poljubimo ženo, otroke in ljubico!
Naj nam šampanjci zapojejo za slovo!
 

SLAVOLOKI ZMAGE
          Lačni Franz

Smo kot slavoloki zmage,
senca potepuških psov,
nekakšen korzo za golobe,
ki ne najdejo domov.

Za ušesa nam obešajo zastave.
Mečejo nam cvetje pod noge.
In prav tako kot papeži,
berači ponavadi tam čepijo
in pridno stiskajo zobe.

Skoraj slepa ulica kremena
zmešanega za nazaj,
stojimo, da bi stali večne čase,
kot prozorna vrata v majski raj.

Smo kot slavoloki zmage,
senca potepuških psov,
nekakšen korzo za golobe,
ki ne najdejo domov.

SLON MED PORCELANOM
          Lačni Franz

Tisti jesenski mrzli nosovi. En črni šal za oba.
En žep za prste, za najin klavir. Zdaj likalniki padajo tja.
Hišnik je len. Voluharski dnevi. Vrata na vrhu stopnic.
Zunaj je tema. V sobi zabava. Rože dišijo za nas.
Ona me hoče. Ona me ima. Ona me dobro pozna.

Bele plenice. Črna zastava. Kovčki nas silijo stran.
Ribe pod stropom. Gobe po tleh. Vedno je kaj za pojest.
Nočni umiki. Mi na omari. V temi ne veš, če je miš.
Sam na postaji. En dan prepozno. Jutranji vlaki so smrt.
Ona me hoče. Ona me ima. Ona me dobro pozna.
 

SREČNO KEKEC
          Lačni Franz

Srečno Kekec, Zlatorogov car.
Srečno Kekec, triglavski mornar.
Tvoje misli solze pijejo.
Tvoji škornji jame kopljejo.

Za eno samo zvezdo si imel oči.
Od bombe pa do večnosti.
Namesto nas, si ji ves čas verjel,
da drugih sploh na svetu ni.

Namesto sonca baterija
in za pasom črni ključ.
Palica se sladko smeje,
ko pleše kolo preko naših buč.

Srečno Kekec, Zlatorogov car.

Srečno Kekec, triglavski mornar.

Tvoje misli solze pijejo.
Tvoji škornji krste zabijajo.
 

STARI VOJAK
          Lačni Franz

V pondelek plačo dobim
nisem več pasji vojak
cvenka kup v žep si spustim
jojme kako je težak
bogat tako pač ni vsak
kot jaz stari vojak

V torek spet v mesto hitim
pivske prijatle gostim
najdem dekle za srce
zvesto gori le za me
ljubit tako ne zna vsak
kot jaz stari vojak

V petek v mestu tičim
piva zastonj si želim
prijatli šli so na kant
strežnik de : ven buzerant
vsekal sem kot bi ga vsak
jaz stari vojak

V nedeljo v parku sem spal
k maši hiti kdor je vstal
jaz trebuh prazen imam
moliti lačen ne znam
v cerkvi ni zame klopi
sem odpuščeni vojak

Rekruti pamet v roke
naj v vojsko vas ne dobe
se zmerom je bolje umret
kot v vojski dolgo živet
predolgih trideset let
kot jaz stari vojak
 

ŠANK ROK
          Lačni Franz

Požrite me, če me lahko
tja noter, v vaše dobro srce
naj vam po stenah nalepim
tapete zlobe in laži

požrite me, če me lahko
da se vam zataknem v mehko grlo
naj vam razbijem možgane
sivo skorjo, belo jedro

A: S tranzistorji v rokah spijo povsod po parku
usnjeni nedeljski ljudje: NK Maribor za pijano srce
domov odhajajo v prvem mraku pijani od šnopsa-
čebule

te preklete mladosti minule
so vojaške čevlje obule

B: Čisto drobna majhna v gostilni živi
za šankom se ljubi in v kuhinji spi
v glavi nosi domačijo in delavske roke na riti
in povabila za temen vogal
najlepše je to, da ji nikoli ne bo
žal
življenja

ŠKRBASTE HIJENE
          Lačni Franz

Kdo je ta, ki ve o tebi to, kar ti ne veš?
Koga ljubiš? S kom se družiš? Kdo je ljubica?
Kje si plačal? Kdo je oče? Kam sta včeraj šla?
Kaj se govori o ženi? S kom je plesala?

Kdo je ta, ki ve o tebi to, kar ti ne veš?
Kdo je res bolan in nima pojma, da je fuč?
Kdo je komu dal denar, naj plača tisto stvar?
Kdo mu je zažgal trakove in čigav je bil požar?

Škrbaste hijene pa priplavajo gor.
So olupki brez obrazov in brez zavor.
Škrbaste hijene pa priplavajo gor.
Gremo gobe, gremo spužve! Gor na gnili štor!

Kdo je ta, ki ve o tebi to, kar ti ne veš?
Kaj je zdaj umetnost? Kdo zdaj komu krade kruh?
Kdo pozna resnico in razdira zakone?
Komu je potrebna šola, bog in trda palica?

Kdo je ta, ki ve o tebi to, kar ti ne veš?
Kdo je zadolžen za vest, moralo in za blatenja?
Kdo zasluži štrik in skalo? Kdo vznemirja avtorja?
Kdo si upa, sam o sebi, misliti nekaj dobrega?

TAM BI BIL RAD POKOPAN
          Lačni Franz

Tam, pod poraščeno titovko,
nekje med galebom in tiho solino,
kjer včasih poljubi medvede krotijo
je zadnjo, presladko, edino,
mi mati narava postlala blazino.

Tam bi rad bil pokopan.

Tja pod metuljeva krila,
pod njihovo senco,
na vlažni mah in vročo svilo.
Tam naj diši moje zadnje kadilo.

Tam bi rad bil pokopan.

Ko bodo mi grob obiskali pionirji, mladinci,vojaki,
ki z grobimi zvezdami sreče nevestine sanje teptajo,
te prosim, da spomniš se name, ne nanje,
vsaj s pomočjo kakšne žalostne sveče.

Tam bi rad bil pokopan.

TIHA VODA
          Lačni Franz

Utrujene žarnice lajajo na sonce,
ki boža dim in stari prah.
Tiho vodo je strah,
ker je nihče ne čaka
in se ji ne mudi.

Vzami si čas.
Naj me priložnost spremeni.
Vzami si čas,
da iz zaspanega občana zraste
bridka sablja roparja.

Prazni kot moje sobe
čaka na najine hlače,
da bo lahko zaspal.
Sva mornarja, si voda nasproti pomola,
kjer bom pristal.

Vzami si čas.
Naj me priložnost spremeni.
Vzami si čas za roparja.

Prišla si, da vzameš me s sabo,
ker nisi, zdaj vem,
da prideš nazaj.
Pod odejo je mraz,
ki me ščipa v kosti,
in zunaj je maj.

Vzemi si čas.

TISOČ MODROBELIH ROŽIC
          Lačni Franz

Ja, še danes me zanima,
če so medicinske sestre
spodaj res brez la la la la la la?
Čisto, joj! U, hu, hu?

Tisoč bolnic je na svetu.
Tisoč modrobelih rožic.
Spodaj res brez la la la la la la?
Čisto, joj! U, hu, hu?

Na viziti tiste bele.
Na pregledu tiste plave.
Spodaj res brez la la la la la la?
Čisto, joj! U, hu, hu?

Če bi pridno hodil v šolo
in študiral za zdravnika,
bi že vedel, kaj je res, kaj ne.
Če bi imel še črne brke
in kosmate močne roke,
bi se pa prepričal sam.
 

VAROVALKE PADAJO
          Lačni Franz

Ko si slučajno, brez nasmeha,
Kostanjevo na mleČni hrbet
Streseš glavo gostih las ...

O mama,
Zdaj bi še bog polizal prste grešnika.
O mama,
Zdaj bi še bog polizal prste grešnika.
Moje varovalke padajo.

Ko mi pošiljaš skozi srajco zjutraj
Bojne krike sveže višnje ...
Dva poljuba k piramidam
Brez padala padata.

O mama,
Zdaj bi še bog polizal prste grešnika.
O mama,
Zdaj bi še bog polizal prste grešnika.
Moje varovalke padajo.

Ko preko noge noga nogo stisne
In mi s koleni svetiš čež oči ...
Zdaj so pristali na obali
Vikingi.

Ko si slučajno, brez nasmeha,
Kostanjevo na mlečni hrbet
Streseš glavo gostih las ...
Dva poljuba k piramidam padata ...
Zdaj so pristali na obali Vikingi ...
Zdaj bi še bog polizal prste grešnika ...
 

VATERPOLIST
          Lačni Franz

Vaterpolisti
hvaležni in zvesti sinovi
ne ljubijo nikdar zaman
pestrijo prostore
in krasijo vsakdan

V avtu nevsiljivo dišijo
v šolah se pridno učijo
staršev sploh ne pretepajo
so dobra naložba
za stare dni

Vaterpolist
je koristna žival za vsako družino
vaterpolist
osreči vas kmalu po puberteti
vaterpolist
kamor ga boš dal tam bo ostal
pred gosti vas nikoli ne bo sram

Ker imajo avstrijske otroke
ker imajo tetovirane roke
so gospodarji svojih teles
ko hodijo k maši
kaj veš če je res
 

VČASIH KAK PAJAC KRIČI
          Lačni Franz

V majhni škatli iz lepenke spijo
nekatere kot podgane v njej živijo
majhne čudovite lutke iz krvi
mislijo, da se tako lažje preživi
drugim vojne so predaleč (gostilne pa preblizu)
namesto zvezd jim svetijo barvaste luči
kaj so jim gasilci pogasili?
komu so ob rojstvu mamo skrili?

Ob jasnih nočeh mislim na greh
ob jasnih nočeh slišim tvoj smeh
ob jasnih nočeh lica v dlaneh
ob jasnih nočeh hiše brez streh

Ne sili jih da bi ti ostali mladi
ne sili jih da bi te imeli radi, mama
majhne čudovite lutke iz krvi
mislijo, da tako se lažje preživi

Bernstein je kralj pingvinov
kralj Postojnske jame
vlači svoj talent po ledu
ledu, medu, sladoledu

Pridem pozno, dregam grozno
 

VEDNO ISTE FACE
          Lačni Franz

Zgradili so nam nov bazen.
TV je snemala izjave,
kako objekt predajajo v namen.
Vedno iste face.
Vedno iste face.

Umrl je znan zbiralec znamk.
S pogrebom je častil prisotne
iz močnih in bogatih strank.
Vedno iste face.
Vedno iste face.

Iz časopisov skromnost se šopiri.
Vsi padejo, pa brez skrbi, na štiri.
Okrogle mize so orgazem prve vrste.
Zavidajo si svoje dolge prste.
Vedno iste face.
Vedno iste face.
Vedno iste face.

Večna mladostje med nami.
Vedno moderna in srečna.
Nežno kot vata po rani.
Liže in gloda kosti.

Odkrili so si spomenik.
Spet plapolale so zastave.
Drugačne barve, isti štrik.
Vedno iste face.
Vedno iste face.

Za njimi pride novi rod
dobronamernih misionarjev.
Spet nam obljubljajo dobrot.
Vedno iste face.

VETER IZ CASABLANCE
          Lačni Franz

Ceste so spet polne cul,
zakladov ranjenih obrazov.
Na hrbtih naloženih mul,
čez solze shojenih prelazov.

Počasne kretnje iščejo tolažbe tam,
kjer se sočutje neha,
kjer nori kralj te nore dražbe,
žalost, že sočutno zeha.

Veter propelerjev iz Casablance

Idila je za njih drugačna.
Shranjena je za nazaj.
Ker, ko je bolečina lačna,
vsak spomin postane zmaj.

Ne vem, kje se končajo ceste
in kje počiva njihov zadnji prah?
Poznam pa sabljo njihove neveste,
ki jo vihti brezumni strah.
 

VOJNA TAJNA
          Lačni Franz

Veje trkajo po šipi
Sence plešejo po stropu.
Hvala bogu da se luna lomi
Le na krilih nočnih vešč.
Hvala bogu da je veter tisti
Ki si poje skozi noč.

Veje trkajo po šipi
Sence plesejo po stropu.
Zdi se mi, kot da drevesa
Brusijo zaspanim krokarjem zobe.
Zdi se mi, da se polito vino
Spet spominja starih bitk.

Škornji hodijo po šipi
Sanje lepijo po stropu.
Zdaj se luna ostro smeje
Oknom zrastli so zobje.
Veter žvižga naše pesmi
Ko nam piha skrozi glave.
 

VRŽI SOMBRERO PROČ
          Lačni Franz

Zadaj za plotom so
pod tokom zaprti banditi.
z njimi se bratijo
nikdar zaigrani aduti.
Premalo paznikov
za moj prenatrpani pisker
zahteva akcijo:
Dvigni pokrov in povohaj!
Zadaj za plotom so...
Ujeti za mojim obrazom, objeti,
veselo prepevajo pesmi.
Ne ločim sovražnih od tvojih
in tujih ne ločim od tistih,
ki se jih sramujem od včeraj;
in teh, ki me danes živijo,
od tistih ki jih potrebujem,
od teh, ki mi zdaj govorijo:
Vrži sombrero proč!

Vrži sombrero proč!
Profesor zavida mornarju.
Vrži sombrero proč!
Slikar je ubil obrtnika.
Vrži sombrero proč!
Vzorni oče se joče in toži
švalerju za puško v koruzi.
Faliran študent milijonarju
ponuja preteklost in dušo.
Filmski igralec taji,
da je bil pismonoša,
in tajni agent je v pijancu
odkril košarkaša.
Vrži sombrero proč!

Že dolgo vem, že dolgo vem.
da me bo v meni
kmalu manj kot v njih.

Vrži sombrero proč!
Zgrabi usodo za jajca!
Vrži sombrero proč!
Znamenja mojega časa
so venci havajskih turistov.
Severni medved bo večno zaljubljen
v srebrno žirafo.
Žulji na delavskih rokah
so tujci ponosnim očetom.
Slovo od mladosti so dolgi nosovi
nemirnih fazanov.
Vrži sombrero proč!

ZADNJA VEČERJA
          Lačni Franz

    (G Em C Am E Bm D7)

     G         h        C       G
Se spomniš, kako je ležati v dvoje,
    a                           D
na kupu sena, v družbi lne in zvezd.
    G         h        C         G
Se spomniš, čigave so ble tiste krave,
 a                          D
zjutraj so tebi pojedle klobuk.

G               D
Rosa je umila vročo noč,
  e               h
cvetje je že zehalo,
 C                  G
dan prišel je soncu na pomoč,
C                D
žabam se je strgalo.

Grom je ribniku izdal skrivnost. Štorklje so se muzale.
Veter naju je pregnal pod most. Vrbe so zajokale.

Že veš, da je sonce luč iz vesolja,
bog, ki postaja jezen na nas?
Že veš, da je zima botra tišina,
volk, ki je vetru posodil svoj glas?

Kaj bo zraslo iz peskovnika polnega prekratkih hlač?
Koga bo ubila zibelka, svet pokvarjenih igrač.
Ni več Eve, ni več jablane. Raj je vedno bolj strupen.
Barve smeha so pozabljene. Mesta nimajo imen.

Se spomniš, kako je ležati v dvoje
na kupu sena v družbi lune in zvezd?

Se spomniš, čigave so b'le tiste krave?
Zjutraj so tebi pojedle klobuk.

ZANZIBAR
          Lačni Franz

Dan se cmeri pod oblaki. Noč pa pod odejami.
Tam se skrivajo junaki iz preteklosti.
Spet sanjarimo podnevi. Berejo nam iz dlani.
Rezervirajmo si žlice v ljudski kuhinji.

Lahko bi,
pa nikdar nismo šli
s parnikom
na pot okrog sveta.

Kje ste konji? Kje so jahte?
Kje ste sužnji in služabniki?
Kje si sonce, zlato vino? Kje ste biseri?
Kje so čokoladne punce, da vas rešimo pred vitezi?
Kajti mi, zveri, smo starši vaših radosti!

Zanzibar. Zanzibar. Zanzibar. Zanzibar.

Festivali so končani. Nismo se odrezali.
Naš oskar spi v neki drugi postelji.

Lahko bi,
pa nikdar nismo šli
s parnikom
na pot okrog sveta.

Dobre vile so brez službe. Zlate ribice so brez moči.
Rezervirajmo si žlice v ljudski kuhinji.
 

ZARJAVELE TROBENTE
          Lačni Franz

     C               G
Nostalgičen nek je večer
    F       C
Franc in Liza
                    G
na trapezu sta plesala
      F             C
v cirkusu qualabladala

  F                 G
Franc je pozabil Lizo
  C               a
visoko nekje v zraku
  F                G
zagledal je njene oci
   C           a
na parketu qualabladala

    F                 G
Želel je, da sloni letijo
         C               a
in jo zbudijo, in jo zbudijo
     F                      G
zarjavele trobente svojo glasbo
   C                 a
da jo zbudijo. da jo zbudijo

Žirafe, opice in tigri
žalostni so afriški levi
Franc poslušal je trobente
raztrgal cirkuske plakate

refren
 

ŽARNICA ZA BOLJŠI JUTRI
          Lačni Franz

Moj razpoznavni znak je rožica.
Moj status žarnica (za boljši jutri).
Sem družbeni čigumi gumica.
Se me razteguje
in dela balone.
Se me izpljune
in vzame cigaret.

Mlad pisan fant se zdaj za šank drži,
za šank drži in poje:
dam zapite vam oči za nove,
v dlani bogove mrtvih žalosti,
dajte mi za eno skrito željo
življenje novo. Telovadbo tri.