|
|
|
BEŠTIJAE, poznam ta šentiment,
vem kam daleč zna peljat ta reč.
Dočer ga ne popijem, jaz nisem kontent,
en pole vržem pamet preč en ratam:
beštja, prasc, žival, svinja,
belva, kujot, šašin, kaštruon,
monfankulo, pijan pijan ku šilur, škifo… Danes ne!
Ma ben ni zdravo uostat prou cel dan doma,
E, bog, hehehe.
je dobro nardet tku pred spnjem enu pasegatu.
Ja ja ja ja, da si človk noge pretegne, tku namalčk,
ja hehe.
Ma ku sem reku, neč se ne da,
nacuj bom pazu, nacuj jest ne bom beštja ratu
en šou bom daleč stran od oštarije,
ma noge iz navade nesejo me če.
Ma ben, če smo že to, ni grjeh, če človk popije,
tko pred spanjem eno švuoh kafe.
Ja ja, he he, vjemo k'ko gre ta rječ naprej, he he he he.
Grem noter, kelnerci se prou zmjerom mudi:
"Kej boš spil, dej ne se zmišljavat,
vidiš, da nima cajta, hitro reci!"
Nankar malo cajta za razmislit ne pusti,
se zmotim zarad nje en rečem:
"Dej dva deci!" Uuu, san falu,
Ma, ma ej je ona kriva, ona, ej ona. Ona je kriva!
Dobro spijem, mislim jet, pumf po rami:
"E glej kuoga po dougem cajtu vidim spet,
ma dej povej mi kej, ku si ku gre?"
Gre gre, hudič u ret.
Oh la, zdej smo pej tam…
Lih mene si našu, cagan ušiv.
O, vem kaj me boš uprašu:
"Kej boš kej spil, hehe hehe he?"
Ku nej si zdej zmislim kejšno škužu,
če mu rečem ne, me bo gledu debelo,
če mu rečem za princip, me bo šlatu za čelo…
Ma ben dobro, rečem: "Pijem bjelo!"
Ah, jej jej jej, danes ne bo zneslo.
Nimam srječe, nimam srječe…
Če dolgo pada dež, prilejzejo z zemlje gliste,
ne mores stopit, ne da bi s kešne nardu polpet.
Taku prlezejo u betulu pijandure, iste
vsak večer, en kir je eden, jih je narmanj še pet,
ma ne moreš falit, ne morš jim utečt.
Eden po eden pride tko klapa vsa,
an z usakim je treba kej popit en kašnu reč.
Čez en cajt skontam, da sem spil ze ohoho lala...
Porka putana kakšni so ljudje,
ma briga njih, če ti soje principe maš. He he
haha.
Ma kamor je šel bak, še šterk nej gre,
mi je vseglih, danes naš beštija ratau...
Beštja. Dej še enu rundu, pičku dijo!
"Fantje ne stojte toLko pit, kdo vas bo nosu
domov!"
Kduo, kduo bo mene reku svinja?!
Drugi dan, mijau… Drugi dan,... miiiijau.
Drugi dan mi je tko, ku da mi kej fali,
ku da bi delal neki u meni,
kažin nardit, ku dab mi jetra gledala
ven iz uči, drugi dan mi je pru res...
ma za se ubit!!!!!!
BETULAŠe včjeraj bil mulo si, zdej si že siv,
bil frišn, ku rožca si, zdej vsaki dan si bel gniv.
Bil ljep si an šlank,
zdej lepu panču že maš.
Življenje je šutasto ku prazen glaž.
Vsaka baldorja se enkrat konča,
še ta narveči buč zadnju kaplcu ma.
Kaku mu cajt hitro laufa, to človk narbelj spozna,
kadar zopre se betula.
Zmjerom belj mraz je,
an zmjerom belj guost je mrak.
An zmjerom belj težka moja glava
an zmjeram belj švah moj korak.
Še malo pej me bo oštir vrgu ven,
pej in tant jest prav kontent sem.
Sz glažem u roki sem končov še en dan.
Ej, če buoh bo dav, jes še umrou bom malčk pijan.
Ma če že muore, naj se moja štorja konča,
kadar zopre se betula.
Če že muore naj se moja štorja konča,
kadar zopre se betula...
BOŽIČNAMalo ljudi je ka radi me majo,
en dosti več tistih k slabo mi čjo.
En ka nankar za buožič pozabit ne znajo,
če gdaj kej naruobe med nami je blo,
ma sej neč ne rečem, ma sej niso krivi,
človk mona ne rata, se tak že rodi,
sej niso krivi, zato če so živi,
tud žval ma pravico do tega, da žvi.
Vesel buožič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščin prou vsim.
Jezika ne špram en buog mi oprost,
če komu kdaj rečem, da je tuo kar je,
ma resnice ne mara človk.
En je jezen, če kdo mu u fris mu pove,
en ljep vesel Božič vsem dušam prodanim,
vesel buožič nuncam brez tistih rječi.
En putanam, šašinam en ritim usranim,
če kuoga sem spustu naj se ne jezi.
Vesel buožič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščin prou vsim.
Iz dna srca voščim vsej bandi ceganski,
ka zarad njih vse u kop k hudiču u ret gre.
En k jim za pravico je, ku za snjeg lanski,
iz dna srca vuoščim prou vsim kar jih je.
Ma, da bi na glavo se zrušla jim strjeha,
en da posušila še jetra se jim.
Ma ben ta nuč je svjeta en, da ne buo grjeha,
nej bo, vesel buožič še njim.
Vesel buožič vsim, vesel božič vsim,
en ljep vesel božič voščin prou vsim.
BRIKA
(KI B' RAD)Je že uona dobro vjedla, kej bi ti rad dobu,
ma bric se dragi moji na affar spozna.
En, če češ met od njega dobro ruobo,
en se boš tud matru taku ku se toka,
so ble zastojm use naše monade,
vsa naša ščinkanja en usak naš buketin,
vse pod uoknom pjete serenade,
nihou nos je uostal tašen ku rampin.
Si jemu srječe, če s kejšnu si levjeru,
ma samu usaj namalč počukulat,
ma, če si tou kej več si hitro pokasiru,
tisti svoj večni, ki b' rad! ki b' rad!
Na spomlad v brdih
pej ne medijo samo črješne,
e tud brike malč buol ruse ratajo.
En češnjam cuker, brikam želje grješne,
storijo, da neč ku same od sjebe potlih, padajo...
En, če tist bot je blo kaj v tebi,
sina od tiste ben no ja pustmo ime,
si zložu gvant na mjest kušina,
en gor položu si vse kar padlo je.
Enu noč sem se sz eno zmjenu,
en če na skedenj smo si šli postlat.
Čez en par mjescu sem se z njo uženu,
en ni blo to tisto kar bi jaz rad.
Če si poročen z Briko pesa ne boš rabu,
ka že taku boš jemu lajanja preveč.
Be eni majo reumo drugi uostru babu,
usak soj križ nosi, to ne pomaga neč.
Ma taka ku je, je, sej glih je moja,
en ben no ja prou glih za proč ni.
En kejšnu noč me prime voja,
en pud plahtu roka če prot njej zbeži,
če h nji če gorko je en mehko:
Posluši stara jest encuj ne morem spat,
ji rečem na uho taku potiho en na lahno,
ona pej zazja: Ki b' rad! ki b' rad!
Ma da pokale so šipe, en usak še ene mičkene tripe
smo udarli za fruštek taku počres.
E soj cajt so bli ljudje, res, bolj ljepi en bolj
debejli.
K' so radi kej popili, kej pojeli, en so se radi
med sabo imejli.
K' človk če slabo je, zna dobit slabo kri,
en tak človk je slabe volje, en se strašno rad jezi.
Lijeta so pasala, ma jaz rad jem se zdej.
Okrog jeter me res namalčk zbada,
ma pero želodc je pej zaenkrat hvala bogu kuker
rost frei.
Ma, če se zmislim tistga goda od Franca Frančeškina
še zdej mi hodi ven kislina taku podugič en počres!!!!
EN
GLAŽ VINA MI DEJREFREN: F
C
Ma huodi huodi, si že najdeš kej bolšga
G
svjet se nebo podrov od tega nevem če ni
G7
C C7
hujšga ni nobeden še umrov
F f
C
ma huodi huodi an boh stoj ti obstrani
A7
d
preveč rad sem te imel, da bi ti reku
G
C
ostani, ma da bi vsaj jokat znal
Mrak se n'rdu je že,
nocuj so zvjezde res krasne,
moj ti buoh ma jih je, ben, če kiera ugasne,
kos neba z njo umre.
Enu malčk manj luči,
je ostalo za tabo,
ma nocoj pije se mi, nocoj vina bi rabu,
da bi mi svjetlo v temi.
REFREN
Laj laj lala la, lala lala la laj…
Preveč red sem te imel,da bi ti reku ostani,
ma da bi vsaj jokat znal...
FOOL
COOLKARLO
ŠPACAPANREFREN: G
D
G
"Maaa, vjeste kaj spoštuvam jest oblast,
C
G D
če reče dej, jaz ti bom dal pršut, panceto, mast,...
C
G
D
ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadni par kalcet,
G
D G
ma vino pej vse kr je prav si vtakente v ret!
C
G D G C
lololololololololo lololololololo,
ma vino pej,
G
D G
vse kar je prav si vtakente v ret!"
So gnali ga na sakacijon ma prou vsak drugi dan,
ostal je trmast ku kaštron, Karleto Špacapan.
En šla je stara Avstrija čez en par let zvalit,
še prej ko mogla je od Karlota en sam glaž dobit,
en pršle črne so žvali en drle se: "Duče!"
Si je Karlo mislu: "Se mi zdi, da vem kaj kdu tle če."
REFREN
So z ricinusom futrali ga an tukli ku žival.
Čeprou s posranmi gatami, se Karlo jih ni bal.
Ma ni zvleku z njega un teran ma pej prou noben pržuon.
Tku mogu Karlo Špacapan je it v internacijon.
Ko so spustili ga domov, si že mislu je: "U, ku fajn,"
že pojn gestapo je pršov: "Du Schwein, wo ist dein Wein?"
REFREN
Ma učasih u hišo sred noči, je pršu partizan.
E, pred njim pej vina šparal ni, Karleto Špacapan,
en usakmu še za sabo dal je tko zmiram, pod ruoko litru dva.
Po vojni k njemu je pršou zadružni funkcijonar:
"Zdej zmagali smo Špacapan, ti vedno bil si naš,
bi blo zdej prav, da svoj teran nam dobrovoljno daš."
Ma Karlo pej taku je djal: "Pršli ste na oblast.
an nikdar prej vam ni blo žal dat vina vam na čast.
Ma, ki čem rečt, neč n'bam djal, komanda more bet.
Ma vino pej vse k'r je prou, si vtak'nte u ret,
la la la la lal, lala lala la, la la la la lal, lala.
Ma vino pej vse k'r je prou si vtak'nte u ret!"
OD
FRANCA FRANČEŠKINA GUODE, če se jez zmislin Francga Franca Frančeškina
kolko smo mi u kup pojeli, ma kolko smo mi u kup spili vina.
E se zmislim, kako u hišu pršu k mene je en bot,
me udaru na glih po rami en reku: Danes jeman guod!!!
Sem reku: Posluš me dobro, Franc Frančeškin!
Te gleda danes TISTI, če ne daš za en kuartin.
En kuartin kej govoriš, ma dej ma sej si mona.
Dereta v klet nas dva kastruona gremo sprazent en buč po črejš.
Olala sem reku Franc, ma niman prou neč prouti,
en hitro sem šel nardet dva paninčka, lih tko za po poti.
Vsakmu štruca kruha, mortadella, sir...
Beh, lih tolko da nam da želodc po poti mjir!!!
Če greš po vasi gor dol,
na ljevo en pole na glih si že čez en kuart ure pri Frančeškinovih.
Beh, Franc je portona odopru vrata od hrama odklenu,
en pole poklicu ženo, naj da kej za jest taku počres.
Ka pršu sem v hram, jaz v šentiment sem padu,
ma ku da b'se regiment soldatou zrihtal za paradu.
Taku so stali v vrsti: Garganja, Bijel Pinot, Zelen, Barbera, Kabernet,
Merlot...
En kej je blo na buči gor prvejzano na tram: Pršut, pišpeh, panceta
en umes pol še kak šalam. En se klobase v rještah vse prpravljeno
za zimo,
ma taku kot grozdje pred vndimo je viselo dol taku počres.
Prvo djelo, smo splakenli s Pinelom,
dol po grli tista tva paninčka z mortadello.
En pole smo lepo počasi od buče do buče sli,
pr vsakmu pipco odprli en na malčk gustirali.
Garganja...k ti stori tvoju začakulat,
Zelen...prekrasen k ma tak duh ku Muškat,
Pinot...k se ti usta razcveti tko ku roža,
Merlot...k ti želodčk poboža en taku na prej, taku počres...
En sem reku Franc, ma dejmo še zagost na violinu,
čem rečt narezat kej pršuta se tuka pr takem vinu.
Ma ni blo treba prosit dragi muoji;
en, dva, tri je bil pršut na kavaleti, en smo ga rejzali.
Prou hmali je ostala od njega samo kuost
zato smo prej in šomma, da ne bi padli v suoh ust,
hitro vsak po en šalamčk povendimali,
umejs pa malčk pučakolali od tega en unga tako počres.
Zraven smo pojeli par štruc sirkovga kruha,
Barbera je pa skrbela da niso bla grla preveč suha.
En pole je prnejsla soja žena dol v hram eno veliko sklejdu žolča
sz tontim lomberjem, en usakmu en tond jote
kj noter stopu prasc, en usakmu tondu je plaval še en par klobasc.
En zraven je bil še pršut na uocti, en zraven še polenta,
so bla črejva taku kontenta, so nč ku cvilla taku počres.
"Kaku je sočo boš še enu fettu? En kaj boš piu zraven,
bjelo al črno?" "Ma toči, toči vse je dobro."
"A ben zdej ka smo tu pojeli...pa pejmo pej naprej..."
Eeee, ko smuo to pujeli je dal Franc nov pršut na kavaletu,
žena je šla pej spečt enu frajcu ss pancetu...
Franc!, sem reku: Ma ustav se malo, ma dosti je blo dej!!
Muči!!, je reku: Tiho bodi, en pij en jej!!!
Ni blo druzga, ku ga ubogat, tiho bit en use do jutra
dragi moji jest en pit, ko se je zdanilo smo še zapojali,
PEPI
ŽBARADORIJAREFREN:
F
C G C
"Nastute nastujte dio di buog,
F
C G
C
nastujte mi take nakladat okruog
F
C F
C
du takrat ku jest Žbaradorija Pepi
F
C G
C
en bot ne bom jemu lih tolkor u žepi
G7
lih tolkor ku jemaju uni tam gor,
mhm, ehe, aha, he he...
ma mi je prou žal,
C
ma do takrat na svjeti naba nč prou
F C
G C
ne stojte nakladat pamet na miru
F
C G
C
nastojte nastojte k vam prejem žilu!"
Na izrednem sestanki se je izbral sindikat,
je Pepitu reku: "Dej, njehi ga srat.
Pepi dej nehi, nas tule mečkat,
dej Pepi ne stoj, ka boš zgubu pr'jat'le."
Ma Pepi je reku: Jest vem, kej vas matra.
Dio santo di buoh, k' vam vsem pojem jetra.
Tuo, da nimaste jajc, to jest dolgo že vjem,
ma jest jih še jemam, takuo vam povjem:
REFREN
Ni bal se povedat nobenmu u faču,
da narveče mone ma narvečo plaču,
ko enkrat to reku je šefu u menzi,
ni dosti pasalo je bil u suspenziji.
Ma Pepi ni njehou, je šou u oštarijo,
je plačal pijačo za uso kompanijo.
Celo je klapo povabu za šank en je reku:
"Fantje, tole bomo 'mjeli zdej en sestank."
REFREN
Ee, do takrat, ko jemu je šolde za šnopc,
do takrat je lohko vrtou za gobc.
Ma, ku enkrat taku jih ni jemu, je sušu
takrat ga ni več nobeden poslušu,
kej tobu je Pepi, je kupu flaškon,
se zapil ko šilur, ga je povozu kamjon.
An pole tako so zavili ga u deko en,
ko je krepaval še zadnjič je reku:
REFREN
Taku, pa je Pepi je šel pod koljesa,
eno je zletu direta v nebjesa.
An spet na sestanki se je zbrat sindikat
an je reku, da bi blo treba Pepita pokopat.
Sej, zmjerom rad je djelou špetir,
ma zdej bo u gruobi jemu vsaj mjir.
Sej, če se prou razmisli, je tudi na nek način
za samupravljanje in medčloveške odnose,
in a, am, afirmacijo delovskega razreda nekako,
bi se reklo, v firmi jemu zasluge...
Takrat se je neki zadrlo iz struge:
Nastujte, nastujte dijo di buog,
nastujte mi take nakladat ukruog. (7 ´ )
Na stujte dio santo,
bejšte farbat špeglerja, ne mene.
De bi vas zluodej! Kej ne znaste gjenjat?
Ma, da bi vas strjela udarla,
ma, da bi vam izpadli vsi zuobi.
Še zdej mi delaste škifo,
e, te, ka vam utrgam uha.
De bi vas zluodej… Nastojte! Nastojte…
POČASNO
ŽIVLJENJENikdar u življenju, ne hitet buohvari,
pogrješnost prou vse kar je ljepga pokvari.
Ljepe rječi morš guštirat na lahno,
da nebeš usahnu še prej, ku boš zdahnu,
da nebeš usahnu še prej, ku bu cajt.
Pup nikdar v življenju jest nisem se branu,
pero sem rihtu počasi jeh, anu po anu,
e s pupami dragi moj, trjeba je znat,
ma ne samo znat anči tudi zdržat.
Za mars ktirga pravle su, da je ku ruoža,
usahne še prej, ku ga pupa pobuoža.
Z mano pej prou vse kontente so ble,
jest zmerem usahnu sem z jutrom šele.
Nikdar u življenju, ne hitet buohvari,
pogrješnost prou vse kar je ljepga pokvari.
Ljepe rječi morš guštirat na lahno,
da nebeš usahnu še prej ku boš zdahnu,
da nebeš usahnu še prej ku bu cajt.
da nebeš usahnu še prej ku boš zdahnu,
da nebeš usahnu še prej ku bu cajt.
Jest u življenju uživ dosti sem sreče.
Zdej vsim se zadjeva, sin učasih mi reče:
Ma uoče, zdej jemaste že cirka stu ljet,
ma zdej mam pej zaduosti vas, ma dejte že umret.
Mam tam gor u nebjesih že cjelu klapu soju,
sej rad bi pej z njimi, ko soj cajt kejšnu lepu
zapoju,
ma pravjo, da tem gor prou neč vina ni,
bom malčk še počaku se neč ne mudi.
Nikdar u življenju, ne hitet buohvari,
pogrješnost prou vse kar je ljepga pokvari.
Ljepe rječi morš guštirat na lahno,
da nebeš usahnu še prej ku boš zdahnu,
da nebeš usahnu še prej ku bu cajt.
POLITIK
GVIDOVeš, jest se ne spoznam, kej preveč na demokraciju,
kaku bi lohkor vjedu, kera tvoja stranka je.
Kej češ od zmerom poznu samo eno sem partiju,
en to je tista, sej veš, partija od briškule.
Kapiral sem, da ste konzervativno liberalni,
zadržano radikalni, ljevo desne bolj smeri,
malčk rdeči, en malčk bjeli, se pravi roza univerzalni!
Če je prou guosto, znate bit tud lila pikčasti.
Jest uostu sem en štronco, ti si pej politik ratu,
ti od zgoraj, jest od spoda p'hamo naprej ta svjet.
Eden služi kruh s kravatu, drugi pa z lopatu,
eden komadjira, drugi mora tiho bet.
V časniku sem brav, da maste kr urjedi plače,
en če maš polhno ret, se moreš dosti botou usrat.
Kar gor poserjeste, dobimo mi odspoda v faču,
taku je blo od zmerom, kej se če človk lamentat.
Ves Gvido, mlad politik je glih tak ku mlado prese,
je mičken luškan zlat ga ni nenkar za en par klobasc.
Ma hitro pol, ka ga človk ku rit v štalu nese,
zredi se, usmradi, en rata z njega velik prasc.
Ben ahti Gvido, tist bot k človk neč zajest več
nima,
zakolje kar je v štali, an ubejsi na rampin,
en pravijo Gvido da bo lejtost strašno huda zima...
Ej, zna bet, da tudi zate hmali pride cajt kuolin.
(ngroo ngruongrengr,...)
PUBI,
USIDMA SE D
A
Vsak nam kamandira an nam mitinge drži,
D
vsi so strašno humšni, ja delamo pa mi,
A
godrnjali so livarji, nekdo pa rekel je,
D
pubi kam se šehtaš, pubi usidma se
Prihitel je šef izmene: "Ja fantje, kva je to?
Za kva ste se usedl? A vam je slabo?"
Kurjač je vzel kladivo:
"Da nauš ti slab zdej ratu,
sjed ke u kout, pa tih bot, de te naum uašlatau!!!"
Jahm, lale lolo lolo la, lol le lolele lola...
Kadar rečejo livarji: "Pubi, usidma se!"
Prihitel je delovodja, a tudi on je obsedel
in direktor u beli srajci je na premogu čepel.
Tako livarji priredili so za poslovodni organ,
u vročini svojih plavžev, informativni dan...
Jahm, lale lolo lolo la, lol le lolele lola...
Kadar rečejo livarji: "Pubi, usidma se!"
In so zvišali jim plače,
vse se srečno je izšlo,
zgodba ni šla v tisk in škandala ni bilo.
A še danes vsi fabriki,
ob čikpavzah se zgroze,
kadar rečejo livarji: "Pubi, usidma se!"
PUNTARSKAZdej pravijo, da ne djela več takih se reči,
ka zdej baje živimo v civilizaciji,
kjer trjeba ti ni delat, če dobro znaš gobcat,
ma če garaš ku živina, pej moreš kruog zdržat.
Jest sem, ku zdej se reče, nekvalificiran kmet,
jen ku vsak kmet znal zmerom sem dosti potrpet.
Nervozen zdej ratavam, pomagat si ne znam,
ma sej nisem kriv, če take jest prednike imam,
lolo lo, lolo lo, lolo lolo lololo lo lo... Pfu!
U meni zdej prebuja spet puntarski se duh,
marsktero vidim monu, ka žre zastojn moj kruh,
jen nikdar nič ne dela, ku samo iz kruha drek.
Maa, čakte, čakte, pršu bo zlati srednji vek.
En takrat ku spet pride tisti zlati cajt,
ne skrbte znova urodje, si bom pruobu najt.
Sem se moderniziral, sekirce nimam več,
ma tudi sz motorko bi padla glava preč,
lolo lo, lolo lo, lolo lolo lololo lo lo...
REPUBLIKA
PALMA DE COCCOT'm se da živet tudi sz moju plaču,
ejjj... če rjes jest enkrat bom šou.
Ma od tam se jaz nankar v sanjah nabam vraču,
e ben kartoline, ben usem vam bom poslau, o o...
Republika Palma de Cocco,
je kraj samo za fejst ljudi,
tam je dno flašk strašno globoko,
tam fešti nikdar kraja ni.
Tam sambu plešejo kreoli, en take črnke,
ka majo ret za dvje karjoli, ooo, vsaka grjeha vrjedna
je.
Če noč prekroukaš, niso nate jezni,
oštirjem tam ni treba nikdar vračavat puf.
Ma tam nankar policaji niso trjezni,
tam ni paržonov an nankar barououf.
V Republiki Palma de Cocco, fešta je fešta za vse,
nankar predsednik Loko Loko ne pozna protekcije.
Tam lohko u miri prazniš flaše,
en delaš to kar se ti če,
tam lohko rečeš kar ti paše,
noben zatuo v paržuon ne gre.
Kadar se srjed noči u jark bom zvrnu,
od ruma pijan ku zmaj...he he he...
Ljubezni en obzira poln po grlu,
za soju srajcu me bo policaj-aj-aj...
Ne stojte šlatat me za čelo,
en me sprašavat, kej mi je.
Ne, ne misl't me je ujelo,
en da mi na utruočje gre.
J'st... jst se bom smeju na široko,
ko boste enkrat te dni,
z Republike Palma de Cocco,
dobili kartoline vsi. Eeeeej,
Lala lala la la la la la la la la,
lala lala la la la la la la la laj,
laj la, lal lala la la la la, la laj la, laj la
laj…
SOČAJest Suoča ss tabo, rad reku bi kejšnu besjedu,
če nečeš pej neč, bom ben samo te gledu,
ku štufa en zmatrana tečeš po strugi
en djelaš taku ku jest tu kar čejo drugi,
en glih taku ku jast tudi ti puhna si gnuja.
Staramo se, zlata moja kej češ,
če štronco rodiš se, štronco umreš.
Taku usa soja leta jest delu, debele sem bale,
življenje zna spisat, ma prou strašno grde romane.
Če slep si en šutast, si zmisliš usaj kejšne ideale,
ma takim ku jest sem, na koncu prou nič ne ostane.
Vse lahko pogrješam, ma prou vse, samo ne bičiklete,
da z njo se bom mogu še kejšen bot peljat na Suočo,
pej tam si umiri bom šolne sezu en kalcete,
en soje bom noge spoštljivo v vuodo potoču.
Jest Suoča ss tabo rad reku bi kejšnu besjedu,
če nečeš pej neč, bom pej samo te gledu,
ku štufa en zmatrana tečeš po strugi.
En djelaš taku ku jest tu kar čejo drugi,
en glih taku ku jest tudi ti puhna si gnuja,
staramo se, zlata moja kej češ,
če štronco rodiš se, štronco umreš,
če štronco rodiš se, štronco umreš.
ŠTEFANA
IN BARTOLINTisto ljeto na jesen, jo ulih mislu je vzet,
ma pršla je vojska an Bertolin ni blo druge, je mogu jet
se je Štefana prdušala, da mu ostala bo zvjesta
an ko bo pršu nazaj bo njegova nevjesta
F G a
E
Ma Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
E7
A E A
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
A
E
"Moja Štefana, življenje al smrt,
E7
A
ti si za mene tko ku rajski vrt,
d G
A
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
E
A E A
bla soj cajt si moja več moja na boš!"
Bertulin, je pisal Štefani vsak dan,
ma uona pej njemi zmeram manj en manj.
An je gjejnala čakat, an jo drugi je vzel,
ka Bertulin se je vrnu, je lih na uohcet pršou.
Se je vsjedu za mizo, en je gledu Štefano,
kejšen drug bi v scabu, en ju zmerjal s putanu,
kejšen drug bi na uohceti, nerdu kažin,
e ja, kejšen drug, samo ne Bertulin.
REFREN
E, od takrat je pasalo, e, je že dosti ljet, ja ja.
Od takrat že stuokrat se obrnu je svjet,
so šle vaš u l'ostja dvje, tri države,
ma ni ugasnu uogen, te ljubezni taprave.
Je umrla Štefana, an je umrou Bertulin,
ma ostal je en ljep, an ku bi se reklo, žlahten spomin.
Tudi soj cajt ljudje so, zaljubljeni bli,
ej ma to ble so ljubezni, ku zdej jih več ni!
REFREN
VALENTINKaku bi se lohkor poznala nas dva,
en kako lohkor v kop kej bi mjela.
Vi ste od usih spoštovana gospa,
meni pej samo glaž klapu djela.
Veš no ni rjes, da kak bot se prplazi,
pod nuoč vam sosedouv, tamlajši v spomin,
tkuo potihu, en naskriuš, da noben ne opazi.
Ne zamerte guospa, danes je svjet Valentin.
Ni rjez, da pojstla trava je bla,
en škura pej veje drevejsa.
Ni rjez, da pod bkom, tam dol pr potoku,
sva buogu ukradla nebjesa
Ni rjes, da do jutra u kop sva ležala.
Ni rjes, da ta rama vam bla je kušin.
Ne ni rjes, le na njej tisto noč ste zaspala.
Ma ne zamerte guospa, danes je svjet Valentin.
Ne zamirte guospa,res mi je žal,
en vas prosim, da mi oprostiste,
sz eno vas drugo zamenjav vas,
jemaste prou, nikdar vidla me niste.
Pijan sem en bluodm, guospa prou ste rekla,
nikdar u kop nas ni spravu deštin.
En ni rjes, da če čez lice ena solza je tekla.
Ma sej nesem neč vidu gospa, vjeste,
danes je svjet Valentin.
VANDIMABil takrat jest še junc sem mlad,
u glavi neč, u grli suša,
sem mijel življenje strašno rad,
ku usak dočer ga ne poskuša.
Cjel dan smo bli u vinogradi
en sounce je kot zluodi peklo.
Sz vinom smo se frišali,
po grlu je ku potok teklo.
Tam sem jo vidu prvikrat,
požirk se je u grli ustavu.
Jest lohkor umrov bi tistikrat,
jest lohkor bi, ma kej bi pravu,
ka se ti taka rječ zgodi,
ti glava ragionirat njeha,
en slijepe ratajo uoči,
ni več buoga nankar grjeha.
Me je spod čela gljedala,
en se mi furbasto smejala,
puod noč pej k meni je pršla,
an če med trte sva zbežala.
Ma za povjedat kej blo tam je,
ku nej človk besjede najde,
jest use zvjezde vidu sem,
en trjesle, trjesle suo se brajde...
Takuo tista noč je ljepa bla,
kuo nikdar pole en prej nobena.
E, ko je pršla, tko je šla,
nankar ji e vjem imjena.
Je nisem vidu nikdar več,
e, človk obrača, buog obrne.
mladost je šla od mene preč,
kar cajt uzame več ne vrne...
Sej zdej prou neč mi ne fali,
mam en par brajd en kejšnu njivu,
mižerje en boljezni ni,
en ženo imam še zmjeram živu.
Ma kadar spijem glaž al dva,
an ka ta treči prou me prime,
se svjet na malčk zadondula
an zmislim tiste se vandiiiime...