|
D
Bil sem mlad, fant vesel
G
in rad sem lepe pesmi pel
D
končno sem sklenil le,
A7 D
da oženil bi se.A G
A že tretji dan
A G
sem jo našel na skednju,
A G A7
tam s sosedom se ljubila sta;
G D A D
pokopali so naslednji dan oba.Spet sem si izbral dekle,
lepo a preveč brihtno ne,
mislil sem da vsaj bo mir,
a bil še večji je hudir.Saj že tretji dan
sem jo našel na skednju,
tam s sosedom se ljubila sta;
pokopali so naslednji dan oba.Zdaj se ženil več ne bom,
čeprav je nekam prazen dom,
vendar nikdar nisem sam,
saj sosedi vdovi dve imam.
G
Karte so na mizi,
C
država je v krizi,
D
le iz starih polic
C G
so prinesli pehar novih resnic.
A mi se jim ne damo,
C
Predobro jih poznamo;
a
komaj čakam da zagledam
C D
staro klapo nasmejanih lic.D C G
Naj kozarci zazvenijo,
e A7 D
naj objem gre preko ramen.
C e
V teh časih, kot jih obljubljajo,
C G C D G
vedi brez prijateljev si izgubljen.Prijatelj je kot trta,
vrata vedno odprta,
potok, ki se sprehaja
a ostaja do kraja s teboj.Dvignimo zdaj čaše,
zapojmo si po naše,
da ostanemo za vedno
skupaj kot smo nocoj.Naj kozarci zazvenijo,
naj objem gre preko ramen.
V teh časih, kot jih obljubljajo,
vedi brez prijateljev si izgubljen.
C a
Kdo bo za pijačo dal,
G C
ko umrla bo država?
a
Kdo takrat bo mašo bral,
D7 G
ko umrla bo država?C a
Kdo bo za sedmino zbral,
G C
ko umrla bo država?
C e a
Hej, fant, to bo dan,
G C
kot ga še ni bilo!Kdo bo na pogreb prišel,
ko umrla bo država?
Kdo bo glavni govor imel,
ko umrla bo država?Dvajset miljonski zbor bo pel:
"Umrla je država!"
Hej, fant, to bo dan,
kot ga še ni bilo!D G D
Državna varnost bo varnost le,
G
policaji le čuvaji še.
D G
Komu bomo carimo plač'val
D G7
in koga v areste dajal?
Na koga bomo pol pluval,
ko umrla bo država?
Koga bomo v rit suval,
ko umrla bo država?In kam bomo z vsemi ljudmi,
ki delajo za državo?
Hej, fant, to bo dan,
kot ga še ni bilo!Le kdo potočil solzo bo?
Mladinski tisk se obesil bo.
Komu bo odzvonilo takrat
in kdo izdelal bo plakat?Že dons vidim tiste, ki bodo vpil:
"A umrla je država?
Za kva smo se pa poj buril,
če umrla je država?"Kam bomo na vojske šli,
umrla je država?
Hej, fant, to bo dan,
kot ga še ni bilo!
Okrog mene so kreteni,
okrog mene je sam gnoj,
najraje imam sam sebe,
najraje spim kar sam s seboj
v dvoposteljni sobi kot se to spodobi.Moje maske so resnične,
kriza je stvar štirih sten.
Stare kače klopotače,
v moji glavi so domače.Glava stalno opozarja:
(pazi nase, pazi nase)
preveč ne jej, preveč ne pij.
(pazi nase, pazi nase)
Moja jetra in ledvice
(pazi nase, pazi nase)
prepikantna srbska pizza.
(pazi nase, pazi nase)EGO-EGO
Noči so moje brez žensk,
sobe so vse brez pohištv.
Velika postelja je ostala,
povsod po stenah ogledala,
v dvoposteljni sobi kot se to spodobi.Premalo govore o meni,
to tišči in to me grebe.
Živim v lončku za cvetlice
in zalivam sam sebe.Sam izumil bom mašino
(ti si mojster, ti si mojster)
sam izumil bom tak stroj,
(ti si mojster, ti si mojster)
ki bo stalno opozarjal,
(ti si mojster, ti si mojster)
da je to izdelek moj.
(ti si mojster, ti si mojster)EGO-EGO
Ena bouha me griza,
ena mroula me je,
heni lupci jest hud'm
pa nubeden ne ve.Včeraj ponoč
s'm vidu en špas,
k'je b'la lupca brez kikle,
pa šocl brez hlač.
Prezgodej je snoč
petelinček zapew,
moja lupca je rekwa,
dip zlodej ga uzeu.Me griza, me bode,
me glava boli,
ko pa h lupci se prav'm
m' n'č ne fali.
D
Odšel sem tja, kjer je daljši dan,
G D
kjer se mestni svet konča,
A7 D
kjer namesto asfaltnih cest vodi le steza.Hiše razpršene kot jata plahih jerebic.
čas utripa drugače,
če živiš v eni od gorskih vasic.Tisti večer sem žganje pil,
kot ga pije gospodar.
Bog mi v jezik dal moči
in takrat sem jo spoznal.Soseda mlada prisedla je,
srečal njene sem oči.
Ko smo peli sem gledal jo,
kako se mi smeji. D7G D A7
Gorska roža čaka me,
D G
gorska roža, da vrnem se.
D
Moji Špeli iz planin
A7 D
pod srcem pustil sem spomin.Brez staršev je in fantov ni,
ki bi ženili se v gore.
Zjutraj gre v tovarno,
saj z majhno kmetijo pač ne gre.Vzljubila me je, čeprav sem bil
zanjo skoraj še otrok.
Naučila me je piti med,
a jaz sem ji dal svojih osemnajst let.Gorska roža čaka me, ......
Od takrat naprej sem pri njej živel,
na gruntu ob koncu vasi.
Čez dan kitaro sem igral
in ljubil Špelo vse noči.Bil opran sem in vedno sit,
jedel kruh sem iz njene peči.
Vstajala je zgodaj,
na delavski avtobus se vedno mudiGorska roža čaka me, .......
Ko zadnja košnja v kozolcu je,
čutiš hladen že objem.
Postajal sem nemiren,
saj začutil sem jesen.In pravi:"O, Dreja, poglej okrog,
zdaj postal si del planin.
O, Dreja, jaz se bojim,
da nekoč te ne izgubim!Gorska roža čaka me, ......
a D G
Ko odgovore na vsa vprašanja sem dobil,
a D G
zdaj, ko ločim že pomen vseh besed
a D G C
in ko vase sem zaprl svet, ki sam sem ga rodil,
G D C
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.Ko pozabil pesmi sem, ki otroci jih pojo
ko zagledam spet oči, ki me omamljajo,
ko odkrijem dlan človeka, ki me prvi je umil,
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.Vse pozabljam, vse odklanjam, rad ostal bi sam.
Rad bi smejal se, a zdaj še tega več ne znam.
Ko podiram zid 'krog sebe, ki sam sem ga gradil,
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.
pijem grenko vino, ki nikoli ga ne bom izpil.
Ko po cesti drvim,
da se umirim,
sedem žensk mi meša glavo.Tri si me lastijo,
tri si me želijo,
ena ve da spal bom z njo.Hiti počasi, hiti počasi,
da te kolesa ne odnesejo k hudiču,
ali v nebesa.Sprosti se in se nasmej,
obrni misli si naprej.
Verjemi vase kot doslej
in hiti počasi.Stal sem na križišču,
da grem proti Stražišču,
roko dvigal sem, a vse zaman.Avto ustavlja se,
v njem sedi dekle,
lepo gleda in zavaja me.Hiti počasi, hiti počasi, .......
Kako vabljiv je njen pogled,
a v glavi imam že dovolj deklet.
Punca glej naprej
in hiti počasi.Po cesti drvim,
nore misli mirim,
se zavedam, da lepo živim.Tak je moj način
in bom umrl z njim
spremenil se ne bom,
ker se ne želim.Hiti počasi, hiti počasi, ......
Sprosti se in se nasmej,
obrni misli si naprej.
Verjemi vase kot doslej
in hiti počasi.
A
Današnji čas nam nudi vsega na pretek,
D
v času smo ko tečeta nam mleko in pa med,
A
a mnenje mnogih, je ki so dali nam ta vek,
E7 D A
da ni ga čez užitek, ki da ga cigaret.D A E A
Ka ka ka...Kadimo vse povsod, podiramo tabuje,
kadimo vse povrsti, a še najraje tuje,
slišati je mnoge, nove teorije,
otrok naj le kadi, da si pljuča bolj razvije.Ka ka ka ...
Zjezili so se tisti, ki nanje nekaj damo
in pridrveli pred ekran, z vso svojo kramo,
vsak dim je smrt, v gledalce so tulili,
po koncu pa so hitro, vsak enga nasmodili.Ka ka ka...
Kadijo vse tovarne, kadi se vsaka peč
in če pogledaš dobro, kadi se še od sveč,
da ljudje kadijo, jasno to se ve,
menda sedaj učijo, v Ameriki še pse.Ka ka ka...
Zadnjič sredi mesta sem srečal par deklet
in ena mi zavpije, frajer daj mi cigaret,
nimam ne kadim, tako ji razložim,
saj tisti, ki kadi iz ust mu le smrdi.Ka ka ka...
C a
Ko zvonovi zapojo, v sebi čutim novo moč,
d F G7
sok svetlobe bo popila nova žejna noč,
C
ko zvonovi zapojo.Starec sklonjen nad zemljo in poboža jo z roko,
s svojo hrapavo dlanjo, kot da začutil bi slovo,
ko zvonovi zapojo.Ko končajo se poti, ko naenkrat jih več ni,
ko si le še sam s seboj, kot se zgodilo je nocoj,
ko zvonovi zapojo.E
Molitve novih dni počasi odkrivajo sledi
do koč osamljenih ljudi.
Le pajčevina še drži do skritih pesmi,
ki smo jih ukradli večnosti.Vem, da je vse več ljudi, ki ne slišijo zvonov,
ko se v poznih urah sami z dela vračajo domov
in zvonovi zapojo.Vsi osamljeni ljudje so le školjke stisnjene,
ki začutiš jih šele, ko školjka sama se odpre
in zagledaš bisere.
Sem učit se šel v mesto,
da od pametnih izvem
kaj je bolje v življenju:
biti slab ali poštenŽrl knjige sem s polic,
da naučim se vseh resnic,
da izumil bi smodnik,
a postal sem mlad sodnik.Vrnil sem se v svoj kraj,
vzljubil sem dekle,
obljubil nežne sem ji roke, plavooke otroke
in dober meter knjižne zbirke na obroke.A prišlo je do razprave,
kjer naj padale bi glave.
Da pred dekletom se postavim,
na to predstavo jo povabim.A moja draga Lila,
se je na predstavi zaljubila
v največjega zmikavta
in ga rešila je iz avta.Lepa dekleta ljubijo barabe,
lepa dekleta jim padajo v objem.
Imajo jih rade, dokler so mlade,
nato gredo z nekom, ki je star in pošten.Kaj pomenijo diplome?
Svet dugačen se vrti.
Danes najbolje živijo
izučeni lopovi.Zato pa:
Lepa dekleta ljubijo barabe, ......
Zdaj so tisti dnevi,
ko hodi se po levi,
ko ljudje počenjajo že vse podnevi,
a novice so le včerajšni odmevi.Zdaj so tisti časi,
ko hodi se počasi,
ko temni so postali svetlolasi
in se učijo govoriti masi.Mar naj zato znorim?
Srečal sem očeta,
videl kaj je zemlja sveta.
Na obali videl stati sem poeta.
Iz ust mu šla je pesem neizpeta.Da bi dobili praske
smo si sneli maske.
Orali smo, rodili majhne klase,
a od ljudi smo slišali opazke.Mar naj zato znorim?
D A
Majhna svečka, ki ni iz voska,
G D
prilezla je naš'mu Martinu iz noska,
G A
majhnega noska.D A
V temi vidim dve majčkeni lučki
G D
pa prilepim Martinu, en'ga lubčka na učki,
G A
majčkeni lučki.D G D G
Martinov lulček, je kot metuljček,
D A D
je kot metuljček sredi trav.
D G D G
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
D A D G A
postal bo velik kot Triglav.Streha se trese, naš mulc pa kriči,
ko majhen zobek na svobodo hiti,
to pa boli!Nobelovo nagrado bom dal za zaslugo
temu geniju, ki je iznašel dudo,
dudo za male.
A njegov oči zvoni po toči,
njegov metuljček zdaj živi v puščav'.Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.D G D G D A D
Majhen lulček sredi trav,
D G D G D A D
velik lulček kot Triglav.Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.Martinov lulček, je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrastel, ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.Blagor Martinu, saj njegov lulček
bo še metuljček sredi trav.
Moja lupca je trda k't kon,
da ne vem a je ona aj' on.S'm skoču čez gang,
kuzli na vamp,
je špricnwa kri,
teb u oči.Ti s pa en Kranc,
k'maš kriv govtan'c,
'maš kriv hrb't,
pa lukn'o v r't.
C A D G
Moje miške majcene, so edina stvar, ki imam jo še.
C A D G C
Vse ostalo je že šlo za ognjeno vodo.
A D
Pravijo mi: to delirij je,
G C
a jaz mislim, vzrok je šnops.
A D
Saj vedno pridejo ko sem zadet,
G C G
in popestrijo moj osamljeni svet.C A D G
Pravijo mi, da sem bolan, a jaz mojih mišk ne dam.
C A D G C
Nor izgubim naj zdaj še te moje prijatelje.F f C G
Čez dan popivam in čakam težko, da večer bo nastal,
F f
ko v raznih barvah se prikažejo
D G
in jaz zavpijem: punce spet bo haus bal!C A D G C A D G
A D
Zdaj se z njimi dobro že poznam
G C
in dal sem nekaj jim imen.
A D G C G
a najraje eno imam, ki kličem jo Carmen.C A D G
Moje miške majcene, so edina stvar, ki imam jo še.
C A
A pravijo mi, da nisem zdrav,
D G C
le da bi miške jim dal,
D G C
le da bi miške jim dal,
D G C
le da bi miške jim dal.
Napisal sem pesmico,
zaigral sem jo očetu,
da bi mi ocenil jo.
A nasmehil se je:
"Čudne pesmi pišeš sin,
kdo te bo poslušal le ?"Ker moj oče, ker moj oče nikdar razumeti noče,
da se svet postaral je za dobrih štirideset let
od takrat, ko je naš ata bil še mlad.Jaz nasmehnil sem se,
kot da mi vseeno je,
kot da mimo, mimo mene gre.
A nekje na dnu me boli,
da nobena moja pesem
všeč očetu ni.Ker moj oče, ker moj oče nikdar razumeti noče,
da se svet postaral je za dobrih štirideset let
od takrat, ko je naš ata bil še mlad."Brez harmonike ni nič, moj fant.
Harmoniko posluša danes že vsak.
Brez tega inštrumenta nisi muzikant,
na take glej, kot sta Avsenik in Slak.Ker moj oče, ker moj oče nikdar razumeti noče,
da se svet postaral je za dobrih štirideset let
od takrat, ko je naš ata bil še mlad.
od takrat, ko je naš Francelj bil še mlad,
od takrat, ko je naš foter bil še...
Bil sem mlad, fant vesel in rad sem lepe pesmi pel...
ata bil še mlad.
Daj, ostani z nami, no daj!
F G C a F G C a
Ostani z nami, ostani z nami do jutra,
F G C a F G C a F G
ostani z nami, vse do belega dne.C a F
Vem, da dovoli tvoja mama,
G C a F
in je prikimal tudi ata,
G C a F
pa preslišal stari deda,
G C a F
babica rekla je seveda,
G C a
kar se strinja zbor tet,
F G
je dovolil hišni svet.
Ostani z nami, ostani z nami do jutra,
ostani z nami, vse do belega dne.Odprli bomo nov sod,
da bomo vid’li kaj je not’,
točajke lepe, mlade,
v čaše vlijejo razvade,
primakni hitro svoj stol in ne sili domov.Ostani z nami, ostani z nami do jutra,
ostani z nami, vse do belega dne.Mi bomo peli, mi bomo pili in peli,
mi bomo peli, dokler grla zdrže.In ko poidejo moči,
ko večina obleži,
v kozarcih se pokaže dno,
preden petelini zapojo,
takrat te primem za roko, šepnem ti na uho.Ostani z mano, ostani z mano do jutra,
daj, daj, daj, vse do belega dne.
Ostani z nami, ostani z nami do jutra,
ostani z nami, vse do belega dne.
Ostani z nami, ostani z nami do jutra,
daj, daj, daj, vse do belega dne.
C
Poglej ga, novo jutro,
G
jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh,
F
v enem ušesu mi zveni sinočnji hrup,
C
na drugega sem čisto gluh.Prepevel in popival
sem tja do ur da se je delal dan,
noči sesajo mi moči
in vsaka noč po polnoči je brat neznan.Slika v ogledalu ni več podobna temu,
kar sem bil.
Zobe umijem in obraz,
da navsezgodaj hladen pir bom vase zlil.Soba razmetana,
kot da bi pravkar vanjo treščil grom.
Poiščem nekaj najbolj čistih cunj,
Jih zmečem nase in slavim polom.d G d G
Ker ti drugje živiš, drugje želje gasiš,
F G
a moj svet je drugačen, bolj žejen kot lačen,
F G
nečeden, obseden, prepreden, razjeden,
C F G C F G C F G
ni tvojega vreden v tem jutru, v tem jutru.Zato poglej ga v novo jutro,
deževne kaplje so solze neba,
z glavo med dlanmi razmišljam
kaj je dom in kje je človek sploh doma.Srečal sem nekoga,
ki mi je ponudil svojo pot v raj,
a jaz vsak dan po isti poti
vozim od nebes do pekla in nazaj.Zato poglej ga, novo jutro,
jaz pa še vedno gnezdim sredi rjuh...
Pozdravi doma svojo ženo,
svojo ženo in moje otroke,
jaz pa si bom na roke
zamesil ljubljene prsi in boke.Ker ljubljeni boki in prsa
so reke strasti in življenja,
reka, ki ne pojenja,
ko naraste, se šele začenja.Vsak dan ti nekdo nekaj jemlje,
krade al' pa potrebuje.
Pa pravijo da bo še huje
in kaj sploh ostalo nam bo?Kakšen dan, ko ne bo treba v službo,
ostal bo strah pred okužbo,
en liter z dobro dužbo
in jasno otroško kolo.Zato pozdravi doma svojo ženo, .......
Ko rodil sem se, v zibko so mi dali
smeha, veselja in pesmi.
Na jetra mi gredo preresni,
dolgocajtni in zoprni l'dje.Teh par deset let rad živel bi,
živel in ne životaril.
Da sam sebe bi ne prevaril,
bom ljubil in izpijal do dna.Zato pozdravi doma svojo ženo, ......
D A7
Prepelica se v detelji suče,
D
škrjanček se v lufti vrti.
Prepelica si veselo žvrguvle,
temale si fučkati fčiVstani mi Micika,
zbudi še Frončeka,
dela se bejli den.
C
V laseh nosila rožo je rudečo,
G
kot živi ogenj rožo plamenečo,
F G7
vabile modre so oči sanjave,
C
dekle z gore Kadore.Mlad hribolazec je prišel v planine,
dekletce mlado je takoj zasnubil,
zapeli v ranem jutru so zvonovi,
up je vedi Kadore.G C
Rudeči cvet, ljubezen je razvnel,
F G C
dekle odpeljal je v prelepi čarobni svet,
Kadore, Kadore, Kadore.Po dolgih letih pa očeta vpraša,
o dragi oče, kje je mati moja,
odšla je tvoja mati v hrib Kadore,
da ti prinese rožo rudečo, rudečo.Rudeči cvet ljubezen je razvnel, ......
G h a D
Stoj Marija, kam odhajaš, koga puščaš za seboj.
G h a D
Tvoje misli, so rodile, vso pšenico mojih polj.G e a D
Tvoje slike in dlani, so kot bajke teh gozdov,
G h a D G h
čuj Marija, slišiš pesmi, pesmi z najinih gradov.a D G h
Vse preveč nerodnih je poti, poti do doma,
a D G h
mnogo več, še mnogo več, jih gre od tam.
a D G h
Vse preveč, preveč je teh postaj v življenju dneva,
a D G
ko ta umre, umreva midva z njim.Stoj Marija.
Strgane hwače pa penezov n'č,
notr' pa skače brez perja en t'č.Ni dost ena sama za moje želje.
Je zlod med nugama pa morta bit dve.Špampet je cerkuca, lupca oltar,
cuzl so bukuce, jest s'm pa far.
D
Šimen inu Agagta,
A7
v lesi drve žagata.
Šimen reče Agati,
G
nej tak hutru žagati.Dekle fruštek nese,
je vmazano ko prese,
jest pa kar počas, počas
jo režem k lupci v vas.Mat' potico pečejo
men' pa nič ne rečejo,
jest pa kar počas, počas
jo režem k lupci v vas.
C
Žetev zgodnjega časa,
bogatega klasa,
G
zatrobila je svoj odhod.
d G7
Ko redko gozdna vila
me je poljubila,
C
odpeljala pod nebesni svod.Od takrat oktober
ni bil ne slab in ne dober,
le v večnost zapisan čas.
Ko smo iskali plodove
za pozne rodove,
nihče ni vedel za nas.C7 F
Rad bi jokal s teboj kot klovn,
C
rad bi pel ti kot Jackson Browne.
F
Ko tajil jim bom in lagal,
C
šum na srcu me bo izdal.
G
A vsi naj izvedo,
C
kako sva srkala nebo.V podobah rajskega greha,
v tvojih gubah od smeha,
bil sem reven, bil sem bogat,
ko skoz' bedresa v nebesa
tvoj'ga svet'ga telesa
v večerih sem hodil spat.Duša se izkrca,
papirnata srca
mi padejo v objem.
Pohota švedskih stranišč,
lepota poznih plesišč,
večnost zdaj lahko odprem.Rad bi jokal s teboj kot klovn,
rad bi pel ti kot Jackson Browne.
Ko tajil jim bom in lagal,
šum na srcu me bo izdal.
A vsi naj izvedo,
kako sva srkala nebo.Do takrat oktober
ni bil ne slab in ne dober,
le v večnost zapisan čas.
In London ni bil
ne meglen in ne siv.
Na vsa usta se je iskril.Rad bi jokal s teboj kot klovn,
rad bi pel ti kot Jackson Browne.
Ko tajil jim bom in lagal,
šum na srcu me bo izdal.Ko tajil jim bom in lagal,
šum na srcu me bo izdal.
Dan pred teboj ti nič dobrega ne obeta,
neprijazen je, kot so šoferji mestnega prometa.
Tu sestanek, tam je zbor, pa spet nove seja,
poln urnik, kakor so lokali okrog R T V-ja.A to se govori med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.Več kot sam o sebi, o tebi kompjuter ve,
zdaj smo spet številke, zdaj nismo več ljudje.
Vse ostrejši je ta naš kamen spotike,
da prav nesmrtni imajo nejvečje spomenike.A to se govori med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.Ko svet se rodi v petkih od dveh,
ko odprejo se vrata in sliši se smeh,
ko masko nasmeha si nadene še šef,
svet se rodi v petkih ob dveh,
ja, ja, ob dveh.Štiriinšestdeset ur zdaj imaš na razpolago,
da za konec tedna si privoščiš zgago.
Ne verjemite pa tem, ki glasno govore,
da smo tukaj sami dobri ljudje.Ampak to se govori, med ljudmi,
da, to se govori med ljudmi.Ko svet umira v nedeljo zvečer,
ko vsi smo zbrani in v hiši je mir,
ko lokal bo zaprl še zadnji oštir,
svet bo umrl v nedeljo zvečer.
Svet nam umira v nedeljo zvečer,
v nedeljo zvečer.
Pa če je sonce sijalo ves dan
Domov sem hodil do vratu usran
Na dvorišču smo se igrali
Največje luže poiskali
Pri nas doma pa je tako čisto
A
D A
Umivajo naj se samo umazanci
D A
Umivajo naj se samo umazanci
H
O mama mama naj te nič ne skrbi
Nek nori doktor še sedaj trdi
Da si otrok odpornos pridobi
Če na leto zaužije
Vsaj dve kili svinjarije
Pri nas doma pa je tako čisto
Pri verouku sem zasledil
Da pilat si je roke umil
Kakšno neumnost je potem storil
Sam'ga Boga je na križ pribil
Kdor se umije dela traparije
Mama jaz se ne bom umil
Spominjam se da sem zvečer vpil:
»kako pa umivajo tiste ljudi
ki so od znotraj umazani?«
o mama mama naj te nič ne skrbi (3X)
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči, da naša Eva lahko zaspi.
e
D
Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči,
e
D
pa naj zaspi, da se malo srce umiri
G
a
in naj sanja le o lepih stvareh.
C
D
Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh.
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
Evin kužek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo škratov, sanj in vil
jo nese sila nevidnih kril.
In že leti daleč proč od tega sveta,
od tega kar ne razume in kar ne pozna,
saj jo čaka svet drugačen od sanj.
Kako naj svarim jo, kaj rečem ji v bran?
C
a
Boj se ljudi, ki ne znajo jokati,
G
D
ne gledajo v oči in ne znajo stisnit’ dlan!
C
a
Boj se množic, ki mahajo s pestmi,
G
D
šoferjev s klobuki, nabitih na volan!
Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Eva lahko, pst! zaspi.
Izvedo naj vsi na vasi
kje dobil sem rožmarin,
rožen kraut in nagelj rdeči,
v tihi noči za spomin.
Jaz bom pa rožico utrgal,
si na prsi jo pripel.
Rad poznal dekle bi njega,
ki to rožo bi mi vzel.
Dal klobuk bom svoj postrani
in zariskal bom naglas.
Izvedo naj vsi na vasi,
da mi v srcu je lepo!
In ko zvezde zagorijo
in objame zemljo noč,
tiho pridem spet pod okno,
a odidem vriskajoč.
Jutri pa, na dan prošenja,
spet si šopek bom pripel
in v spomin, dedle, na tebe,
bom ves dan prav lep imel.
Jaz bom pa rožico ...
A
Hm
Znanost in tehnika,
A
Hm
avto, televizija
Hm A
so prikovali te
E7
v zlati brlog.
Več ne poznaš ljudi,
vse bolj se ti mudi
in prehitevaš čas,
ne znaš več priti v vas.
Vse manj je dobrih gostiln,
vse manj je dobrih ljudi,
vse bolj nas dolgčas razjeda,
nekoč prijat'li, zdaj tujci smo si.
Mreža nevidnih ječ
stiska nas preko pleč
stiska nas in duši,
tako smo sami.
Pustil bom mestni čas,
šel bom živet na vas,
čas si bom sam vzel,
ne bo me več, v rokah imel.
Šel bom v dobre gostilne,
šel bom med dobre ljudi,
nalil si bom čistega vina
in zapil se s prijat'li do dne.
Šel bom v dobre gostilne,
šel bom med dobre ljudi,
nalil si bom čistega vina
in zapil se s prijat'li do dne.
in zapil se s prijat'li do dne.
Vedno si izmišljam nove bolečine,
C7
D7 G
le da vidim jo, da k njej spet grem.
A7
C A7
C
A ona ne razume, velike ljubezni
A7
C
D
in vrta po zobeh, sem ter tja.
Em
D Em D
Ko najbolj boli, stisnem pesti
C
D7
in pogledam, v nebeške oči.
Vem, da nima smisla, a tu ne morem nič,
ljubezen, to je stvar srca.
Sanjam jo v nočeh in slišim njen zdrav smeh,
ko meni vrta po zobeh.
G
C7 D7
G
A - A , A - A kako naj zdaj to ji povem.
Po petih, letih velike ljubezni,
prignal sem celo svar na rob.
Ne bom je več videval,
ker prešnjo soboto
izrula mi, je zadnji zob.