Adi Smolar
Na konec strani

Na začetek straniBOGNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR 
          Adi Smolar

D G A G

D              G
Kadarkoli naša je družina zbrana
A              G
se razporedimo okol TV ekrana.
Pet nas je, vsi molče sedimo,
gledamo program, nič ne govorimo.
Se noben na nobenga ne ozira
in zato ne pride do prepira.
Vsi smo v svoje misli zatopljeni,
prav lepo, lepo smo odtujeni

D               G                A        G
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj  (4x)

Starejše sestre nobeden ne pogleda,
sreča njena, saj je čisto bleda.
Trebuh njen se počasi veča,
s poročenim šefom že dolgo je noseča.
Se v fotelj ta mlajša je skrila,
malo prej je travco pokadila.
Jo v mamila družba je zavedla,
šprica šolo, totalno je zabredla.

Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj (4x)

Fotra je sanacija zadela,
rekli so, da bo ostal brez dela.
Mat' molči, ker noče biti tečna,
a v zakonu že dolgo ni več srečna.
¬e bi se odkrito kdaj pogovorila,
bi takoj, takoj bi se ločila.
Jaz molčim, a kaj bi jih sekiral,
da na faksu totalno sem sfaliral.

Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj (4x)

Kadarkoli naša je družina zbrana
se razporedimo okol TV ekrana.
Pet nas je, vsi molče sedimo,
gledamo program, nič ne govorimo.
Se noben na nobenga ne ozira
in zato ne pride do prepira.
Vsi smo v svoje misli zatopljeni,
prav lepo, lepo smo odtujeni

D            G
Kaj zato, če čisto nič ne štima,
A              G
ob televizorju srečna smo družina.  (4x)
 

Na začetek straniBOŽANSKI GLAS
          Adi Smolar

E          H                E
To mi pravila je moja mama, da
              H               A
nekoč v mestu je živela dama: lep
       H            E    E
obraz, lasje še lepši stas. Vsi možje po
H                 E
njej so koprneli, cele dneve pod njenim
H               A          H            E
oknom so sedeli saj včasih zapela je naglas.

Ko s svojim petjem je končala,
vsem nalahno se je le smehljala,
in možje so jo zasuli s šopki rož.
Ploskali so in z nogami topotali,
naj še zapoje so moledovali.
In ona je ustregla želji vročekrvnih mož.

A nek večer,
ko je spet pri oknu stala,
prišel je ON,
ki ga še ni poznala: visok in mlad in lep...
In vso jo je prevzel.
S pogledom svojim jo je kar zažigal,
v njenih se očeh je ves čas dvigal.
In nazadnje  peti je začel.

Že čez nekaj tednov sta se vzela,
kmalu dva otroka sta imela,
eden izmed njiju sem tudi jaz.
Po njej podedoval sem vso lepoto
in po njem vso moško sem krasoto,
a po obeh svoj BOŽANSKI GLAS!

Na začetek straniČLOVEK MORA VSEGA SE PRIVADIT 
          Adi Smolar

CFCG
La, la,...

         C             F
Smo pili ga  - tega se dobro spomnim še.
          C                      F
A ak sem znašel se doma, to mi v glavo ne gre.
          C     G                       C
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Pijan res nisem bil, saj sem lahko še stal.
Na skret sem šel, a školjke sem pa tja sem pač mimo scal.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Pol ziher bil je potres, so tla se dvignila.
Nardilo je le BUM, nato pa zvezde in tema.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Po štirih je  velik' bolj varno, sem spoznal.
Pračlovek ziher ga ni pil - če bi, na štirih bi ostal.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.

    F                      G
Ja, človek mora vsega se privadit,
C                         a
človek mora marsikaj skoz dat.
G
Človek mora vsega se privadit,
   F    C       G
če hoče kdaj pa kdaj biti vinski brat.
La, la,...

Sem vlegel se na tla - hudiča, saj to soba ni.
Je ringlšpil, ko se tako vrti.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Le kaj mi dala je coprn'ca babja kelnarska.
Čutim, v želodcu nekaj vre, je ziher skleka prišla.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
"To mora ven!" - sem s prstom dregnil v grlo sam,
takrat pa bruhnil sem, ko da bi bil vulkan.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.

Ja, človek mora vsega se privadit
človek mora marsikaj skoz dat.
Človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj biti vinski brat.
La, la,...

Sem ščipnil v lice se, pa nisem čutil čisto nič.
Me groza zgrabla je - o mater, saj sem živ mrlič.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Če vležeš se, ves čas ti na kozlanje gre.
Zato odšel sem na skret in zaspal sem tam kleče.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.
Sem zjutraj zbudil se - sva v špeglu spet se videla.
Je rekel: "Greva, fant" - pa sva na špricer šla.
No ja, pa kaj - človek mora vsega se privadit.

Ja, človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat.
Človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj biti vinski brat.
La, la,...
 

Na začetek straniD
          Adi Smolar

C                     F
Doslej je nisem še poznal,
                        C
vendar sem slišal že za njo
                   G
in sedaj lahko priznam:
F        G             C
živeti z njo je res težko.

C7                      F
Odkar sva bližje se spoznala,
                   C
mi ubežati več ni moč,
                       G
prisiljen misliti sem nanjo,
F         G            C    C7
pa naj bo dan al temna noč.

             F     G      C      C7
Vsak dan preklinjam usodo svojo,
        F   G       C    C7
ki združila me je z njo,
        F  G          C
sedaj živim le za trenutek,
      D         G
ko me zapustila bo.

Sem vajen bil enkrat na dan,
a to se ji premalo zdi,
po petkrat, šestkrat vsako uro
to zahteva in želi.

Čeprav z močmi sem že na koncu,
od mene hoče vedno več.
Kar prej rad delal sem z užitkom,
sedaj opravek je boleč.

Vsak dan preklinjam...

Sem vajen bil enkrat na dan,
a to se ji premalo zdi,
po petkrat, šestkrat vsako uro
to zahteva in želi.

Zanima vas, kdo je ta ona,
ki iz dneva v dan vse bolj me stiska,
gotovo jo prav vsi poznate,
po domače pravimo ji DRISKA.
 

Na začetek straniDALEČ JE ZA NAJU POMLAD
          Adi Smolar

C           d
Danes stara sva in siva,
G              C
pozna se težko breme let.
a           d
Postala sva tako ranljiva,
F                       e      a
mnogo prehiter je za naju svet.
       d
Najine poti so kratke,
G               C         a
le redkokdaj še greva kam.
             d
Vedno skupaj, vedno sama,
F   E            a
ona vse je, kar imam.

a                 d            G
Daleč, daleč je za naju pomlad,
                   C   a
leta prinesla so jesen.
                  d                     E
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
                         a
In ko bil jaz fant sem njen.
                   d           G
Daleč, daleč je za naju pomlad,
                   a
mi za mladostjo je hudo.
                  d            F
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
E                         a
raje star sem, star in z njo.

Govoriva si spomine,
mnogo vsega je bilo.
Rečeva: "Kako vse mine."
In malo nama je hudo.
A nato se nasmejiva,
srečna ker sva se našla.
Kako lepo je, da sva se spoznala
in skupaj skozi življenje šla.

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.

Ura prepodi spomine,
"Greva spat," zašepeta.
Trdno me pod roko prime
in s težavo vstaneva.
Ponoči k meni se privije.
Vsak nnjen dotik tako poznan
mi prežene grenko misel:
Kdo od naju ostal bo sam.

Daleč, daleč je za naju pomlad,
leta prinesla so jesen.
Daleč, ko dekletu sem govoril:"Rad te imam."
In ko bil jaz fant sem njen.
Daleč, daleč je za naju pomlad,
mi za mladostjo je hudo.
A ne bi hotel sam postati spet mlad,
raje star sem, star in z njo.:|(2x)
 

Na začetek straniDVAJSET LJUBIC 
          Adi Smolar

a                                         E
V ognju mam železja dost, ker nočem sam ostat.
                                   a
In zato kar 20 ljubic jest mam naenkrat.
                                       d
Vendar moti se, kdor misli, da lepo mi je,
               a              E           a
me vsaka le ob pamet spravlja in mi živce žre.

Ena ljubica bi rada spremenila spol,
je druga splezala na poštarja in noče dol.
Tretja tolk je shujšala, da je nikjer več ni,
četrta je v arestu, peta pa v norišn'ci.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Šesta tolk zaudarja, da b' najraj jo pokopal,
sedma nora je ko noč, a hoče zmer' met prav.
Osma pravi: "Dnar mi daj, če hočeš z mano spat!",
deveta tolk teži, da bi najraj zavil ji vrat.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Moram vam priznat, deseta se kar gnusi mi,
"Najprej zdravje, pol kultura" pravi in ga kar spusti.
Sumim, da enajsta garje in uši ima,
na kup masti in žolce me spominja dvanajsta.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

S trinajsto ah tko al' tko nikol ni sreče blo,
štirinajsto vse boli in zmer' ji je slabo.
Bi rada petnajsta postala nuna, nič nimam od nje,
šestnajsto pa nosi luna, hodi kdove kje.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

Sedemnajsto bi najraje v dom za starce dal,
osemnajsta tepe me odkar sem jo spoznal.
Za devetnajsto smisel žiljenja je prepir,
dvajseta nenehno vliva vase rum in pir.

Hej!
Jojmene, jojmene, hej hataja....

V ognju mam železja dost, ker nočem sam ostat.
In zato kar 20 ljubic jest mam naenkrat.
Vendar fantiteta sinonim za srečo ni,
pameten le eno kvalitetno si dobi.
Pameten le eno kvalitetno si dobi.
 

Na začetek straniEASY COME - EASY GO 
          Adi Smolar

E
Kupu sem si avto,
     H7
avto kupu pa ga zbil,
    E
se popravit ga ne da.
E
Tolažim se da tko al tko
     H7
skor nč ni vreden bil,
                      E
ko grem se avtoštoparja.

Kdo drug bi se sekiru,
jaz pa sem še kar vesel,
morda se vam to čudno zdi.
Avto je razbit
a glavno je, da jaz sem cel,
če to ni sreča, sreče ni.

E               A
Škoda cajta je, da bi se živciru,
                       E
brezveze je, da bi obupval.
E                A
S slabo voljo ne bom nč profitiru,
                            E
raje rečem easy come - easy go.
Škoda cajta je, da bi se živciru,
brezveze je, da bi obupval.
S slabo voljo ne boš nč profitiru,
raje reci easy come - easy go.

Mel sem dobro žensko,
žensko mel sem pa je šla,
našla si je drugega.
Pojstla prazna je,
brez nje je prazna kuhinja,
nč več luštno ni doma.

Kdo drug bi se sekiru,
jaz pa sem še kar vesel,
morda se vam to čudno zdi.
Jem po oštarijah
in s prijatli se dobim,
če to ni sreča, sreče ni.

Škoda cajta je...

Če vse ti gre narobe,
če ti vse narobe gre,
se ne splača žalovat.
Če gre ti kaj po gobe,
če ti kaj po gobe gre,
se žalosti ne smeš predat.

Se človk rodi, en mal živi,
živi, nato umre,
res dokaj hitro si mrlič.
Če dopustiš, da te v življenju
vsaka stvar potre,
od vsega skupaj nimaš nič.

Škoda cajta je...
 

Na začetek straniEXS ZA  EX
          Adi Smolar

h                     D
Danes nabral si bom želodec poln omame
A               F#
in čakal, čakal, da objame me.
Odšla je ženska, za njo žalujem,
namest solza tolažbo potrebujem.

Potikam se iz oštarije v oštarijo,
jih tolk je, da od hoje noge me bolijo.
Pa kaj, če bom zapil kar celo plačo,
kaj mi bo dnar, jaz rabim dans pijačo.

h         D          A            h   F# h  F#
En liter, dva litra, trije litri, pir in žganje.
h              D         A           h  F# h  F#
Eks za ex ljubico, za ljubezen in za stare sanje.

In pijem, pijem, vse kar imajo,
zlijem vase, karkol mi dajo.
Pamet mi pravi: Hej pazi malo!
Srce pa: Pij ga, četud te bo pobralo.

En liter, dva...

Ves svet vrti, vrti se kot za stavo,
srce nabija mi alkohol v glavo.
A čutim, da v meni raste sila,
ne, ne žalost, ne boš me danes zvila.

En liter, dva...

Popolni temi se približujem,
Le kje je ona, pijano se sprašujem.
Morda na Dunaju, morda v Parizu?
Oj delirij moj, vsaj ti si blizu.

En liter, dva...
En liter, dva...

Ko sem pijan, ne žalujem
ne, ko sem pijan žensk ne potrebujem, ne ne.
Utopim v želodcu svojo rano,
Mi je vseeno, vseeno kaj bo z mano.

En liter, dva...
En liter, dva...
 

Na začetek straniGENOCID 
          Adi Smolar

 
E
Se vsaka žival mi smili, ampak ščurek ne.
    A                 E
Ko kakšnega zagledam, v meni kri zavre.
H7                A
Ščurke jaz ubijam, koker se le da.
E
LE MRTEV ŠČURK JE DOBER ŠČURK PRI MEN DOMA !

Ne menim se za to, al mlad je ali star.
Tudi spol je čisto nepomembna stvar.
Etika, morala mene ne skrbi, jaz pravim :
ŠČURK JE KRIV, DOKLER JE ŽIV, TU DVOMOV NI !

Ubijam jih kot zajce, hitro in brez prič.
Za ščurke Hun sem, Atila, ta pravi božji bič.
Uporabljam sredstva vsa, ki jih imam.
NOBENE MILOSTI ZA ŠČURKE NE POZNAM !

Nabavil kemikalij sem za slona ubit.
Prav noben mi ščurek več ne more uit.
K jih pipsal, tolkel bom, neusmiljeno škropil,
CRKAVAL BODO, JAZ PA SE BOM VESELIL!

Me v zadnjem času ta morilska strast že prav skrbi.
Si mislim: kolk lahko to vpliva na določene ljudi ?
A veste, neb se čudu,če bi kdo mi djal,
DA VSAK JE GENERAL V MLADOSTI ŠČURKE KLAL!
 

Na začetek straniGOSPA NATAKARCA 
          Adi Smolar

Zunaj takšna je vročina, da bi človk znorel,
meni manjka tekočina, bom ziher omedlel,
jezik se mi lima, je kriza, ko hudir,
priplazim se do šanka, rečem: Hitr dajte pir!

O, o, o, je, je, je ...
Gospa natakarca!
Kuga?
Veste kva, dajte mi raj pira dva!

Ne vem, kaj sem pojedu, karkoli je že blo,
kot da žrl bi žerjavco, tolk je blo popoprano.
Je vojgen treba ugasnit, me peče ko hudir.
V taprvi oštariji rečem: Hitr dajte pir!

O, o ...

Vsi vemo, kaj je trema. Mal prej sem jo imel,
sem tresu se, brez sline mislu, le kako bom pel,
pa sem se odloču in zdirjal kot hudir,
v taprvi oštariji reku:  Hitr dajte pir!

O, o ...

Ko te muči žeja, se matraš kot žival,
takrat zares obcutiš, da pod kožo si krvav,
vendar pa hude žeje ne premaga vsak hudir,
priznajmo si pošteno: najbolj odžeja pir!
 

Na začetek straniGREMO NA POVŠETOVO 
          Adi Smolar

E
Sem prvič šel v Koper, da b' se ga napil,
                              H7
dve uri kelnarja ni blo, čist penast sem že bil.
E                          A
Metal sem kozarce v tla, polomu stole tri,
E                         H7          E
a pol sem moral nehat, so kifeljci pršli.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Pa sem šel k Lovcu, vse zasedeno je blo,
sem šel not v sobo, tam sam za jest je blo,
spet metu sem kozarce v tla, polomu stole tri,
a pol sem moru nehat, kso kifeljci pršli.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Pa sem šel v Rio, hitro sem postrežen bil,
čist pri mir sem sedu, čist pri mir sem pil,
so se stepli eni mulci, sem dobu v glavo pir,
ko sem jim ravno vraču, so prišli delat mir.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!

Zdaj pijem sam v sobi, v gostilne več ne smem,
ker moja faca je poznana kelnarjem že vsem,
a včasih zaželim si, da slišu bi refren,
ki peli so ga kifeljci, ko rekli so, naj z njimi grem.

Pridi gremo na Povšetovo! Ahaha!
Pojdi z nami na Povšetovo, saj tam je res lepo.
Postrežen tam boš hitro, naj to te ne skrbi,
prebutali te bomo, boš dost mel za vse dni!
 

Na začetek straniGROBOVI 
          Adi Smolar

C                              G
Bil je ves majhen, izmozgan in star,
          F                          C
že od daleč se vidlo je, da je grobar.
C                                     G
Z lopato in krampom je kopal vsak dan
    F                    G               C
in tiho prepeval refren si je znan.

   C                                  G
   Dva metra globoki, en meter široki
          F                     G          C
   pravilni robovi, so naši grobovi.
   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.

Dela imel je res vedno čez glavo,
ljudje so umirali kakor za stavo.
Za rakom, steklino, zaradi nesreč,
vse v globoko jih jamo blo treba je vreč.

   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.
   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.

Lepo skrbel je za svoje klijente,
življenje pošiljalo mu je pacijente.
On pridno je kopal in pel, a ne sam,
saj se včasih pridružil mu zbor je iz jam.

   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.
   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.

Je pravil poklic moj ima perspektivo,
k men pršlo bo, vse kar zdej je se živo.
Če pa težave v življenju je imel,
takrat ponavadi krematorje je klel.

   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.
   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.

Vajenec mlad fant je petnajst let star,
že zdaj se lahk vid, da bo dober grobar.
Tako tudi mene ko prišla bo smrt,
na britofu čakal lep grob bo odprt.

   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.
   Dva metra globoki, en meter široki
   pravilni robovi, so naši grobovi.

Na začetek straniHUJŠE MUKE NI 
          Adi Smolar

C                              G              F
Je avtobus imel zamudo, zunaj bil je strašen
C                       G           F                  G
mraz, zravn postaje oštarija, v oštariji jaz.
                      C                          F
Sem pridno grel se s čajem, z rumom, ko je
               G     C
končno pripeljal; že po desetih kilometrih
               G               C
sem se zvijal in mencal.

C
Saj hujše muke ni,
                    G
kot če te orenk scat tišči;
je vseen kaj maš v glav,
               F                C
takrat iz tebe udari žvau.
C
Še taka dama, fin gospod
     G
za grm hitita al za plot,
       C                G
saj hujše muke ni,
                                  C
kot če te orenk scat tišči.

V kinu sem sedel,
sem čist na sredi vrste bil,
in ne dab hotu sem s  prijatli prej tri pire spil.
Ljudje, jaz pojma nimam,
kakšen film takrat se je vrtel:
me sram je blo ljudi dvigvat,
zato pa svinsko sem trpel.

Saj hujše muke ni,
kot če te orenk scat tišči;
 je vseen kaj maš v glav,
takrat iz tebe udari žvau.
Še taka dama, fin gospod
za grm hitita al za plot,
saj hujše muke ni,
kot če te orenk scat tišči.

Sem enak imel problem,
ko sem nekoč pri ženski spal,
sva že malo  se ljubila,
sem naenkrat obmiroval.
Je rekla: "Kaj zdaj tuhtaš,
sprosti  se, ne bod no tko napet!"
Sem  zastokal in priznal,
da mislim le na njen sekret.

Saj hujše muke ni,
kot če te orenk scat tišči;
je vseen kaj maš v glav,
takrat iz tebe udari žvau.
Še taka dama, fin gospod
za grm hitita al za plot,
saj hujše muke ni,
kot če te orenk scat tišči.
 

Na začetek straniISKRA, ČAS IN MRAZ 
          Adi Smolar

a
Pozen večer. Vse je tiho in posluša.
  G                 a
Le moj korak. Kar tako, nikamor.

Stare poti, oguljene že do kosti.
  G                   a
Vedno v krog, vedno le v Ljubljano.
C                     F      C
Ljudje, ki prej so še hiteli, v svojih
     G       F
posteljah za nekaj ur umirajo.
C               G
Prestavljajo na jutri, kar danes so
F      C                 G         F
želeli. Srečni so, ker lahko pozabijo.
 

 A nad Ljubljano
 a     F       a
 ISKRA, ČAS in MRAZ.

Šank zamenja cesto. V kozarec
točim si nevesto. Edino. Njo. Edino
vedno zvesto. Skozi dim in glasove
gledam zrušene mostove, za objem
zamenjal bi takoj to mesto. Ljudje v
daljavi so veseli, ob vinu sreča se
nalahno jim smehlja. A v meni
zidovi onemeli. Slišim le pijanca, ki
tiho poje: lalala...

 A nad Ljubljano
 ISKRA, ČAS in MRAZ.

Spomine pamet mi kaže, obraze
znane našteva. Mimo je. Preteklost
je prekleta kazen. Življenje mineva
in čutim že bližino dneva, ko bom
star. ko bom star in prazen. Ljudje v
daljavi so veseli, ob vinu sreča se
nalahno jim smehlja. A v meni
zidovi onemeli. S pijancem tiho
pojem: lalala...

 A nad Ljubljano
 ISKRA, ČAS in MRAZ.
 In vedno:
 ISKRA, ČAS in MRAZ.
 

Na začetek straniJAZ BI TE 
          Adi Smolar

C                   a
Tako si lepa tako si zlata
       C            a
Od vrha glave vse do podplata
        F          G
Vsa zapeljiva in mamljiva
       F          G
Zame le ti si zanimiva

Očke se ti lepi iskrijo
Joški tvoji lepo štrlijo
O moj bog moj bog kakšni boki
Napeta ritka dolge noge mehki roki

Refren:
Jaz bi te jaz bi te jaz bi te
Jaz bi te jaz bi te jaz bi te
Jaz bi te prec jaz bi te zdaj jaz bi te kar pojedu
Ko bi le vedu

Kaj rada slišiš kaj ti ugaja
Kaj te odbija in kaj zavaja
Ai za al proti avanturi
Podnevi al pa bolj ob pozni uri

Ti je všeč nežno ali z bičem
S ketno bolj zamegljeno al pa konkretno
Vse tvoje želje bi rad zaduhal
In s tabo eno dobro župco skuhal

Refren:

Naj te osvajam te nadlegujem
Naj te gledam in namigujem
Se sploh lahko ti kako približam
Ali jedilnik svoj naj kar prekrižam

Refren:

Na začetek straniJAZ DRUGAČE BOM ŽIVEL 
          Adi Smolar

                       C*: 0 3 2 0 3 3
                       G:  3 2 0 0 3 3

G C* D C*

G          C*        D        C*
Kamorkol pogledam, obrazi zamorjeni,
kamorkol se obrnem, pogledi zaslepljeni.
Kamorkol pogledam, nasmeški narejeni,
kamorkol se obrnem, odnosi odtujeni.

Važno je le to, kolk maš, delaj to, kar se ti splača;
orožje, droge, seks prodaš, tudi sebe, le da dnar se vrača.
Kar pozabi na moralo, kar pozabi na vrednote,
čas je za falote, zdaj Mamonu se poje hvalo.

G             C              G C* D G
Jaz pa pravim ne ne ne ne...
           C             G C* D G
in stokrat ne ne ne ne...
        a
Jaz drugače bom živel,
            C          D            G
bom gledal zarjo in ponoči zvezde štel.
G       C*      D    G
Laj laj laj...

Noben nobenmu ne verjame. Kdor ma priliko ukrade, vzame.
Navzven pozira in blefira, laže, druge v drek poriva.
Na glas trdijo, da dobrota je bla in vedno bo sirota.
Pravijo mi, če boš sanjaril, si življenje boš pokvaril.

Jaz pa pravim...
 

Na začetek straniJAZ SEM IZVISU 
          Adi Smolar

E, E7 (C, C7)
Lepo mirno sem živel do svojih osemnajst let,
takrat pa glavo mešat mi začel je ženski svet.
Sem se matral in poskušal,
pa pri vsaki vse zafušal,
že čez kakšno leto ves obupan sem začel se dret :

E(C)      A(F)
Jaz sem izvisu, prjel me je,
                  E(C)
da bi se v reko zabrisu.
          H(G)
Naj vame kar takoj udari strela !
A(F)
Žensk je ko plevela,
        E(C)
jaz pa sam.

Sem nabavu si priročnikov za cel kamion :
Življenje v dvoje, Vse o ženskah, Kama Sutro, Bonton.
Sem jih prebiral, kar požiral, masturbiral, preštudiral...
Ko pa stvar sem prakticiral, sem doživu polom.

Jaz sem izvisu,
prjel me je,
da bi se v reko zabrisu.
Naj vame kar takoj udari strela !
Žensk je ko plevela,
jaz pa sam.

Svetoval mi je... kako čem rečt... uspešen kurbir.
Je djal: ti kar navali, šlataj, ratal bo, ni hudir!
Še dolgo pol sem tuhtal, le kaj nisem delal prav.
(So ženske le vreščale, teple me. Še zdaj sem ves plav).

Jaz sem izvisu,
prjel me je,
da bi se v reko zabrisu.
Naj vame kar takoj udari strela !
Žensk je ko plevela,
jaz pa sam.

Sem spoznal: taktiko bo treba spremenit!
V najdražje sem lokale ženske vabu, zlikan in obrit.
Sem slišal krike svojga dnarja: Bog, obvarji nas Smolarja!
Vse zapravu, a le eno mal pobožal po rit.

Jaz sem izvisu,
prjel me je,
da bi se v reko zabrisu.
Naj vame kar takoj udari strela !
Žensk je ko plevela,
jaz pa sam.

Pa pred kratkim eno kar primerno sem dobil.
Ta bi me vzela, čeb prijatle pustu, hišo gradil.
Me neb nikamor več pustila, če bi z njo bil poročen...
Vse življenje bi preživu čez glavo zadolžen...

Sem stran zabrisu,
vse pole za kredit in jo pobrisu.
Tolk pa spet nisem zabit!
Naj kar udari strela !
Žensk je ko plevela,
ampak jaz bom raje sam.
 

Na začetek straniJAZ SEM TAKŠEN TIP ČLOVEKA 
          Adi Smolar

D
Sem pršu v Ljubljano,
sem mislu, da mi bo lepo.
Sem sreču punco mlado,
zaljubu sem se v njo.
G
Pol leta sem se matral,
jo osvajal, pa je rekla Ne,

A      D
O, ker jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Sem vrgu se na študij,
sem mislu, da bo dobr šlo.
Sošolci so se trudli,
jaz trudu sem se prav tako.
So mimo bli izpiti,
drugim ratalo je, men pa ne,

O, ker jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Brez dnarja in stanovanja
sem mislu: Klošar bom postal.
Se navadu pijačvanja,
ponoči pa na klopci spal.
Zdržal sem le en mesec,
mi ni pasalo pit pa zeblo me je,

O, ker jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

A      G   A      G   A
Ne ne, ne, ne ne, ne, ne, ne,

D
Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.
 

Sem mislu se obesit,
beda kriva je bila.
Ko sem že skoraj visu,
se vrv je utrgala.
A temu nihče se ne čudi,
ker vsak že dobro ve,

O, da jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Sem v roke vzel kitaro,
da napisal bi pesmco.
Lepo nežno in globoko -
sami slište, kaj je ratalo.
A temu nihče se ne čudi,
saj vsak že dobro ve,

O, da jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Ne ne, ne, ne ne, ne, ne ne

Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Sem trdno se odloču:
Za prav nič ne bom se več pehal.
Vse povrsti bom zamoču,
največji luzer bom postal.
Takrat se vse je obrnilo,
zdaj mi kot po maslu gre,

O, ker jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.

Ne ne, ne, ne ne, ne, ne ne

Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.
Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.
Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.
Jaz sem pač tak tip človeka,
ki nikoli nič mu ne uspe.
 

Na začetek straniK, F in U 
          Adi Smolar

Uvod v pesem:

   C        G         D         G
[-0-----0-|-------3-|-2-----2-|-3-------]
[---------|-3-------|---------|-------0-]
[----0----|----0----|----2----|----0----]
[---------|---------|-0-------|---------]
[-3-------|---------|---------|---------]
[---------|-3-------|---------|-3-------]

  C         G         D         G
[-0-----0-|---------|---------|---------]
[---------|-3-------|---------|---------]
[----0----|----0--0-|-2--4--2-|-0-----0-]
[---------|---------|---------|----0----]
[-3-------|---------|-0-------|---------]
[---------|-3-------|---------|-3-------]
 

   C        G         D         G
[-0-----0-|-------3-|-2-----2-|-3-------]
[---------|-3-------|---------|-------0-]
[----0----|----0----|----2----|----0----]
[---------|---------|-0-------|---------]
[-3-------|---------|---------|---------]
[---------|-3-------|---------|-3-------]

  C         G         D         G         G
[-0-----0-|---------|---------|---------|-3-------]
[---------|-3-------|---------|---------|----3----]
[----0----|----0--0-|-2--4--2-|-0-----0-|-------0-]
[---------|---------|---------|----0----|---------]
[-3-------|---------|-0-------|---------|---------]
[---------|-3-------|---------|-3-------|---------]

                               ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
                                ta del še enkrat
                                ponovi.
 

Vsak jezik ima nekaj grdih besed.
So njih avtorji zdavnaj že šli na drug svet.
No med njimi beseda je fuk. Velik greh!
Ob njej le skrivaj gre spodobnim na smeh.

Beseda je glagol. Pomeni? Vemo:
početje ob katerem je dvema lepo!
Govori in na stene jo piše svojat.
Ostali se moramo fuka sramvat!

Tri črke, nič krive so: K, F in U
Primerne za KUFer, za FiKUs, Kung Fu
Če pa skup so kot fuk, dvigne se dost prahu!
V tem vrstnem redu so velik tabu!!!

Čist mirno lahko rečem: posilstvo, umor,
streljanje, obešanje, klanje, zakol ...
Če drl se bom: "VOJNA"" bo cenzorjem prav!
Če šepnil bom: "fuk", vik in krik bo nastal!

Je ura pol osem zvečer, zrem v ekran:
en kup ustreljenih, vmes en zaklan ...
Bi bolš blo, ljudje, vam povem v poduk
če bi na svetu obstajal le FUK!
 

Na začetek straniKO SEM BIL MLAD, SEM BIL TRAPAST 
          Adi Smolar

G                             D7
Ko sem bil mlad, sem bil trapast,
                            G
zdaj, ko sem star, sem še bolj,
                       D7
namesto, da mirno bi živu,
                       G
s kitaro podim se naokol'.
G                D7
Ko pozna ura odbije
                            G
in tapridni odprav'jo se spat,
                        D7
me najdete sred' oštarije,
                       G D7
ko ravno začenjam igrat' in pojem:

G        D7     C  G
La, la, la,......

S pesmijo čas hitro mine, saj igram, kot bil bi na štrom,
zjutraj, pa če me kaj prime, še pijančkom grem pet na štac'jon.
Tega ne delam zarad' d'narja, to delam zaradi srca,
ki v ritmu mi glasbe udarja, udarja mi bum-bum-bum, ča-ča-ča. Jaaa....
La, la, la,....

Mojo so ženo svarili, ko je še ljub'ca je b'la.
"Premisli", so ji govorili, "muzikanta nikol' ni doma!"
A me vseeno je vzela, zdaj revi zelo je hudo. D7 G
Ni jutra, ko nebi zapela: "Vsi so prihajali, a njega ni b'lo." La, la, la,...

Ko se nekoč bom utrudu in križ me ne bo več zdržal,
se kar na odru bom zgrudu, pa še bolj divje igral.
Me bodo v špital odpeljali, to za bolnico dan bo vesel,
zdravniki s sestrami bodo plesali, primarij pa z mano bo pel. Jaaa...La, la,...

To pa ne bo še t'ko kmalu, s'm bolj zdrav, kot pa kaže moj stas.
In žilav, pa kaj bi se hvalu, jaz odšel bom od vas zlo počas'.
Ko me u grob bodo d'jali, nared'le kelnar'ce bodo špalir,
Na ploščo pa bodo vklesali: "Rad je kalil nočni mir!" La, la, la,....
 

Na začetek straniKOMPLEKSOMANIJA 
          Adi Smolar

E
Na smrt sem se prestrašu, ko prvič sem
spoznal, da dolga suha prekla iz otroka
            A
sem nastal. In da moj velik nos bolj
A7             E
krivo se drži, in frizura moja
                   H7
vsepovprek štrli. Madonca, saj sem grši
         A7                      A
kot zvonar v Notre Dame, me nobena
          H7         E
ženska marala ne bo! Pa sem zastokal:

  E     A           fis
O, mama, kaj naj nardim,
  E     A           E
o, mama, kaj naj naredim,
Mama, mama, mama, mama,
  E     A           fis
o, mama, kaj naj naredim,
 E           H7(A)         E  H7
kako naj kompleksov se znebim?!

Prijatu mi je djal je s tabo vredu vse in prav.
Poglej ta špeh ki name se zleti je nabral
in pleša mi ratuje, se preveč znojim,
ko je najmanj treba, pa na vso moč zardim,
madonca, saj sem grši kot zvonar u Noterdam,
me nobena ženska marala ne bo,
pa sva obadva zastokala:
O mama, kaj naj nardim ...

Prisedu je prijatu pa je djal čist vredu sta oba,
poglejta raje mene, mene reveža,
ušesa mi štrlijo, zobje vsii krivi so,
najhuj pa je, da spadam med pigmejsko nacijo,
madonca, saj sem grši kot zvonar u Noterdam,
me nobena ženska marala ne bo,
pa smo vsi trije zastokali:
O mama, kaj naj nardim ...

Tri ure smo ga pili vsak v mračne misli ujet,
potem pa smo počasi k sebi prišli spet,
opazoval smo ženske, to bil je šele hec,
a veste da konc koncev je luštno biti dec.
Ženske so še hujše, še vsaki kej fali,
se bo za vsacga našla kakšna,
lahko smo brez skrbi.
Potem so pa ženske zastokale:
O mama, kaj naj nardim ...
 

Na začetek straniKRAVATA 
          Adi Smolar

A
Bil je mož na visokem položaju,
E
vendar se grebu ni za dnar,
D
je pridno delal, je vedno bil pošten
A            E
in se trudu za ljudsko stvar.
A
Sodelavci zelo so ga cenili,
E
priznanje treba mu dati, so sklenili,
D
za rojstni dan so skupaj mu kupili
A            E
karvato lepo iz hvaležnosti.

   A                       E
Kravata, vsega kriva je kravata,
                    D
zaradi nje človk drugačen rata,
                   A E A  E
vsega kriva je krava---ta.

Mož bil je te pozornosti vesel,
a kaj, ko take obleke ni imel,
ki bi podala se kravati,
zato si kupu je obleke nove tri.
Ves eleganten pršu je v službo,
k aplavzu spravil je vso svojo družbo.
A nek glas je dejal: Čuj, kaj ne poveš,
tak super frajer, pa hodi v službo peš.

Kravata, vsega kriva je...

Si misli mož: Saj res, presneto,
v obleki peš je čudno videti.
Zato kaj kmalu potelefonari
in si novga merdžota dobi.
So vedno bolj ga vso občudovali,
zdaj res je videt, da je velik mož-
Medtem za avto garažo si postavi
in zravn veliko bajto, polno rož.

Kravata, vsega kriva je...

Na ist način sledila je še vila
nekje pri morju in vikend v gorah,
da ne omenjam za ženo vsa darila
in sploh izdatkov, da te je kar strah.
Pa odkrila nekakšna je kontrola,
da nakradu ves si je ta dnar.
Zlorabu svoj visok je položaj,
nič več ni bil z aljudsko stvar.

Kravata, vsega kriva je...

So dali ga za nekaj let na hladno,
čeprav trdil je, da ni kriv.
Odvzeli nekaj so mu od bogastva
in od sramu je rekel, da se bo ubil.
Morda zdaj mislite, da tu je vsega konec,
da se s kravato obesu je pod strop.
O, ne, on živ in zdrav je pršu iz aresta,
na drugem položaju velik je gospod.

Kravata, vsega kriva je...

Kravata, taka za okol vrata.
Zaradi nje človk drugačen rata,
vsega kriva je kravata.
 

Na začetek straniLEPA JANA 
          Adi Smolar

Lepa Jana je stanovala
v sobici v studentskem naselju.
In tam zivel je Janez mlad.
Lepa Jana je praznovala
rojstni dan v studentskem naselju,
tja je bil povabljen Janez mlad.
Lepa Jana bila je dobre volje
od vina v studentskem naselju.
Dobre volje bil je Janez mlad.
Lepa Jana je lezala
v postelji v studentskem naselju,
ob njej je lezal Janez mlad.

In pozabila sta na njo:
na pazljivost in kontracepcijo!
Zato zgodilo se je to,
za kar vsak student upa, da se njemu ne bo!

Lepa Jana je sedaj mama,
z otrokom zivi v studentskem naselju.
Postal je oce Janez mlad.
Lepa Jana dela prek studenta
za svojo druzino v studentskem naselju.
prek studenta dela Janez mlad.
Lepa Jana studira ponoci v sobici
v studentskem naselju.
Takrat studira Janez mlad.
Lepa Jana se spominja
brezskrbnih let v studentskem naselju,
takrat pa pravi Janez mlad:

Le zakaj pozabila sva na njo:
na pazljivost in kontracepcijo!
Zato zgodilo se je to,
za kar vsak student upa, da se njemu ne bo!

Le zakaj pozabila sta na njo:
na pazljivost in kontracepcijo!
Zato zgodilo se je to,
za kar vsak student upa, da se njemu ne bo!

Na začetek straniLJUBIM JO 
          Adi Smolar

C                               C9
Majhna je, rjava, lepih je oblin.
C  F
Ko vem, da je ob meni, mirno lahk zaspim,
          G                        F
mi vedno rada hudo žejo pogasi in nudi
               G
mi užitke, ki jih pri ženskah ni.
 

C                   F          G
Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo
G           C
flaško pirovsko!

Vedno rad jo v svojih rokah držim,
ko nežno jo odpiram, v strasti ves drhtim,
všeč mi je, da nikdar ljubosumna ni,
če pijem zraven nje še šnops, jo veseli.

Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo
flaško pirovsko!

Če kupim celo gajbo, v sobo se zaprem
in z vsemi pravo orgijo začnem.
Naslednja vsaka mi od prejšnje bolj diši,
ko spijem vse, se od ljubezni mi vrti.

Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo
flaško pirovsko!

Tako mineva mi življenje brez skrbi,
dokler pivovarna ena vsaj stoji.
Vem, da vedno družbo delala mi bo,
edina prava je ljubezen moja to.

Ljubim jo, ljubim jo, ljubim jo flaško pirovsko!
 

Na začetek straniLJUDJE PA PRAVIJO 
          Adi Smolar

A
Slovencev je premal, baje da kriv je splav.
Jaz pa opozoril bi na asfalt krvav.
D
Glede na to, kako vse pri nas divja,
A
naredmo avtocesto kar do britofa.
E
Že vrsto let niti teden ne mine,
D
ko ne bi koga rezali iz pločevine.

A
Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi,
                   E        A
to doleti lahko le druge ljudi, mene pa ne.
A
Ljudje pa pravijo: To mene ne skrbi,
                   E        A
to doleti lahko le druge ljudi.

Aleluja! Postajamo Amerika!
Evo, tu so droge, lajdre, orožje, tu je mafija.
Je vedno več nasilja, vedno več krvi.
Nekaj gnilega se plazi med ljudi.
Politika po svoje kvasi,
sodišča delajo počasi.

Ljudje pa pravijo...

Fuj pijanec, fuj fuj narkoman.
Se najlažje je obrnit vstran.
Isto velja za AIDS - naj ma ga, kdor ga ma,
preventivna vzgoja pač preveč košta.
Mladina se po luknjah zbira,
na ulicah živi, na skretih pa umira.

Ljudje pa pravijo...

Samomori, samomori, samomori spet in spet.
Kot kaže je na sončni strani Alp lepo umret.
Če Slovenc ima težave, se mora najbolj sebe bat,
a bolj skrbijo me simboli države, ki jih je težko razbrat.
Predlagam da grbu štrik dodamo,
namesto zdravljice pa pogrebni marš igramo.

Ljudje pa pravijo...
Na koncu bi omenu le ozon.
Naredle so se luknje v zemeljski plafon.
Če bo šlo tko naprej, se stalil bo led
pa bo moral plavat znat cel svet.
Folk vse to brezskrbno gleda,
gleda, gleda, ker se ne zaveda.

Ljudje pa pravijo...

Na začetek straniMENE NIHČE NIMA RAD 
          Adi Smolar

a                     d
V gostilni sami smo: pijača in jaz
 E                     a
in kelnarca, ki ima sovražen izraz.
V špeglu pri šanku dolgočasen je program,
ves dan v njem že gledam lasten fris.
Nikogar ni, ki z mano mal bi pokramljal,
nikogar, ki bi mene po glavi potrepljal. Ko kelnarca
                         E(7)
ob polnoči me ven spodi, le ena misel mi po glavi roji :

a
mene, ne, ne, nihče nima rad,
            d
ne, ne, ne, mene ne, ne, nihče nima rad, ne, ne, ne,
E
mene, ne, ne, nihče nima rad,
      a
mene nima, nima... rad!

Le kam odšle so množice ljudi -
kupi glav in rok in nog in the stvari?
Podnev jih tolk je, da je mesto kot osir,
zdaj pa nobenga ni nikjer.
Utrujeno moj korak udarja v tlak,
obdajajo me žalost, mrak in hladen zrak,
le polna luna od zgoraj vame zre
in me sprašuje: ja, pobič, kva pa je?

Mene, ne,ne, nihče nima rad,
ne, ne, ne, mene ne, ne, ne,ne,
mene nima, nima mene!

Dnarja nimam, avta nimam,
nimam ljubice, nimam brade,
nimam pleše, tud prjatlov ne,
ko naokol divjam, me nihče ne vpraša: kam!?
Tako zelo, zelo sem sam!
Še ribca mi je crknila, kanarček je zbežal,
za psa sem zvedel, da se je med klošarje podal,
morski le prašiček z mano zdaj živi - pa le žre in lula,
žre in kaka, zame mar mu ni!

Zato nabiram rouže, rouže, roužice,
brišem si solze, solze, solze,solzice,
dol z neba pa ravno prav en mal kaplja -
na svejtu ni človejka bolj nesrejčnega!

Mene, ne, ne, nihče nima rad,
ne, ne, ne, mene ne, ne, ne, ne,
mene nima, nima rad!
 

Na začetek straniMENI SE MUDI 
          Adi Smolar

A
Danes nabavu sem flaškon,
ja mama, danes se napil ga bom.
          D             A
Naj vsak  vidi, naj vsak spozna,
da končno tudi jaz odrasel sem v moža!

              E             D
Saj, meni se mudi, meni se mudi,
         A
meni se mudi, mudi, mudi živet!
           cis                   E
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
  D      A
treba je začet!

Sem celo šteko cigaret dobil,
ja mama, danes, danes bom kadil!
Ker pa sem frajer, prav rad priznam,
da pri sebi tudi nekaj trave imam!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Sem prostitutko naročil k nam na dom,
ja, mama, danes, danes pa kar bom!
Doslej sem le sanjarjenja imel,
danes pa vse to, vse to bom z njo počel!

Saj, meni se mudi, meni se mudi,
meni se mudi, mudi, mudi živet!
Tak je pač svet, ko dopolniš 16 let,
treba je začet!

Sem le eno cigareto pokadil,
in dva deci vina prav počasi spil,
travo zabrisal sem v smeti,
stari frajli pa sem djal: doma me ni, zate ne!

Saj treba je, vem, da treba je,
vem, da treba pamet,
pamet v glavi je imet!
Lep je ta svet, jaz imam 16 let,
še dolgo hočem živet!
Lep je ta svet, jaz imam 16 let,
ŠE DOLGO HOČEM ŽIVET!
 

Na začetek straniMOJA ŽALOST 
          Adi Smolar

a               E         a
Kadar sem sam, osamljeno osamljen.
                 E           a
Ranljivo v rano, ranjeno sem ranjen.
d
Srčno srce pekoče me zapeče
a
In nesrečna mi nesreča nesrečno reče.
E
Takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno:

a
Moja žalost je najbolj žalostna.
d                             a
Moja samota je najbolj osamljena.
d                          a
Moja bolečina je najbolj boleča,
E7                            a
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.
d                          a
Moja bolečina je najbolj boleča,
E7                            a
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.

Takrat sede sedim, obupno obupujem.
Tiho molče molčim in žalostno žalujem.
Stiskajoče stiska me, v grlu stiska
in v pljučnih pljučih mi piskajoče piska.
Takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno:

Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.

Z roko ročno rokoval sem ti ročico.
Krivična krivda mi krivila je krivico.
Krvava kri mi je po krvnih žilah krvavela
in slabo strast na strast mi strastno je vrnila.
Naj še zadnjič vam zapojem pesem najbolj žalostno:

Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.
Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.
Moja bolečina je najbolj boleča,
ah, le kam si šla, moja srečna sreča.

d a E a d a E
laj laj...
 

Na začetek straniNAŠ SVET SE PA VRTI
          Adi Smolar

C         F         C
Pil je in ženske osvajal,
    a               d    G
v grobu zdaj tiho leži, zemlji telo bo
                              C
razdajal in kmalu le kup bo kosti.
        F     C     a
Zdaj mu je vseeno, kaj o njem
     d              G
govore, mrtvim je vse odpuščeno,
                  C
zanje so le še solze.

C
Naš svet se pa vrti,
                d
če si al pa te ni,
                    G
vedno enI zgoraj so in
               C
drugi pod zemljo.

Rad je igral in prepeval,
v grobu zdaj tiho leži, njegov inštrument
bo sameval, saj kmalu le kup bo kosti.
Zdaj mu je vseeno,
kaj o njem govore,
mrtvim je vse odpuščeno,
zanje so le še solze.

Naš svet se pa vrti,
če si al pa te ni,
vedno eni zgoraj so in
drugi pod zemljo.

Če mi kdaj hudo je
in bi najraje za zmeraj zaspal, si rečem:
živeti lepo je, in vsake mi ure je žal!
Ko bom umrl, bo vseeno,
kaj o meni nekdo bo dejal,
a upam, da bo rekel pošteno:
"Ni bil kaj prida, živet je pa znal!"

Naš svet se pa vrti,
če si al pa te ni,
vedno eni zgoraj so in
drugi pod zemljo.
 

Na začetek straniNEPRILAGOJEN
          Adi Smolar

C
Ko pamet so delili,
jaz sem izvisel,
zato nikol do zdaj posebne sreče nisem mel,
namesto, da v povprečje skrit bi slepo šel naprej,
jaz s svojo glavo mislim,
pa me tolčejo po njej!

C  F  C  C  F  C     G
O, o, o, o, o, o, živeti je težko,
       a
vedno sem tepen,
 F       C
ker sem neprilagojen !

Se ti dobro bo godilo,
če v življenju ti bo mar le za hrano in pijačo,
za ženske in za dnar,
če boš opozarjal, da svet ni prav narjen,
presneto gor boš plaču, cepec neprilagojen!

Če rad bi mirno živu,
del črede moraš bit,
ko vsi kričijo, tudi ti moraš z njimi vpit,
jaz pa to odklanjam,
se to ne zdi mi prav,
pa jih dobim na gobec, v želodec in po glav!

Če bi visoko rad prilezu,
moraš sluzast bit,
slabotne v drek potlačit,
mogočnim lazit v rit,
meni to se gravža,
tega nikdar nisem znal,
zato od raznih šefov dobivam jih po glav !

Če rad bi mel dost dnarja,
treba je lagat in krast,
resnica in poštenje nepotreben sta balast,
mene pa, kretena, lagat in krast je sram,
zato pa revščina me tepe, tepe iz dneva v dan!

Če te ustavijo organi,
jim ne smeš težit,
čeprav te gnjavijo brez veze,
moraš tiho bit,
bog ne daj, dab kakšno reku,
da bi kaj gobcal,
sem to naredu, pa sem dobu s pendrekom po glav!
 

Na začetek straniNO JA, PA KAJ
          Adi Smolar

C                     F
Smo pili ga, tega se dobro spomnim še,
          C                        F
a kak sem znašel se doma, to mi v glavo ne gre
          C    G                        C
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.

Pijan res nisem bil, saj sem lahko še stal,
na skret sem šel, a školjka: sem pa tja - sem pač mimo scal.
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.

Pol ziher bil je potres, so tla se dvignila,
naredlo je BUM, nato pa zvezde in tema...
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.

Po štirih je velik bolj varno, sem spoznal.
Pračlovek ziher ga ni pil, če bi, na štirih bi ostal.
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.

F                       G
človek mora vsega se privadit,
a                           F
človek mora marsikaj skoz dat,
G
človek mora vsega se privadit
   F    C       G
če hoče kdaj pa kdaj
    C   G     C
bit vinski brat.

Sem vlegu se na tla, hudiča, saj to soba ni,
je ringlšpil, ko se tako vrti.
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.

Le kaj mi dala je coprnca babja kelnarska,
čutim, v želodcu nekaj vre - je ziher s Kleka pršla.
No ja,  pa kaj,človek mora vsega se privadit.

To mora ven! Sem s prstom dregnu v grlo sam,
takrat pa bruhnu sem, kot da bi bil vulkan.
No ja, pa kaj, človek mora vsega se privadit.
 

človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat,
človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj
bit vinski brat.

Sem vščipnu v lice se, pa nisem čutu čisto nič,
me groza zgrabla je: o mater, saj sem živ mrlič.
No ja,pa kaj, človek mora vsega se privadit.

Če vležeš se, ves čas ti na kozlanje gre,
zato odšel sem na skret in zaspal sem tam kleče.
No ja, pa  kaj, človek mora vsega se privadit.

Sem zjutraj zbudu se, sva v špeglu spet se videla,
je reku: Greva fant! Pa sva na špricer šla.
No ja, pa kaj,  človek mora vsega se privadit.

človek mora vsega se privadit,
človek mora marsikaj skoz dat,
človek mora vsega se privadit,
če hoče kdaj pa kdaj
bit vinski brat.
 

Na začetek straniOHCET SI ŽE ZAMUDILA 
          Adi Smolar

Sem peljal se z avtobusom, gledal sem okrog.
Ob meni ženska je sedela, urejena, lepih nog.
Tako, bolj postrani sem jo gledal, je kar luštna bila,
a po gubah na obrazu spoznal sem, da za njo že velja:

Ohcet si že zamudila,
za britof pa še nisi!

Sva začela se pogovarjat, najprej kar tako.
Nato pričel sem jo osvajat, pa ji všeč je blo.
Ko v Ljubljano sva prispela, sva na kavo šla.
Poln žganja in poln lepih besed sem znašel pri njej se doma.

Ohcet si že zamudila,
za britof pa še nisi!

Ko v postelji sva ležala, mislil sem: no ja, sedaj je
starejša z mano spala, kmalu ne bo več tega.
Ves zrel in ostarel bom hodil sam po svetu okrog in upal,
da bo tud meni rekla kakšna mladih nog:

Ja, ohcet zdavnaj si zamudil,
za britof pa še nisi.
 

Na začetek straniONA, ONA 
          Adi Smolar

h fism A h
h fism A h

D
Kdo s poljubom te pozdravi,
kadarkoli v semeh te spravi,
h
kdo lahko molči, a vse pove?

D
Kdo smehlja se nagajivo,
razigrano in igrivo,
h
z mehko roko čez obraz ti gre?

A
Kdo lahko prežene strah
in mračne misli odžene vstran,
   h
ko dan za dnem kaj lepega pove?

A
Kdo te boža in ljubkuje,
rad ima in se huduje,
h                     Fis
če do tebe grdi so ljudje?

    h        fism     A           h
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
    h        fism     A        h
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.

Kdo razume, potrpi,
če jezen si in govoriš stvari,
ki jih nikomur ne bi smel?

Kdo pozna te bolj kot sam
poznaš se in te sploh ni sram
povedati, kaj najbolj bi želel?

Kdo pomaha ti v slovo,
boji se zate in prizna:
hudo mi je, hudo, ker greš na pot.

Si kaj pozabil? še doda,
nato pa čaka te doma
in moli zate: Pazi nanj, Gospod.

Ona ona,...

Kdo smisel ti življenja da,
ker se z besedico Midva
na ustnicah prebujaš in zaspiš?

Omami te z ljubeznijo
tako zelo, da vse lepo je
in si sreče, srečen, ker živiš.

Kdo zada ti bolečino,
ko ti reče, da je mimo vse
in te kar samega pusti?

A v spominih še ostane,
dolgo ti zdaja rane,
ti v obup življenje spremeni.

Ona ona,...
 

Na začetek straniPASJI DNEVI 
          Adi Smolar

E                             A
Bila je temna noč,  po cesti hodu sem
               H
sam, no ja, priznam (čeprav me mal je
       E              E
sram), bil sem pijan. Za mano bil je res
   A         H
naporen dan, saj bili smo ravno sredi
E
pasjih dni. Naenkrat sta pred mano se
  A                  H
pojavila dva psa: en velik buldog in pa
             E
čisto majhna pudlica. Dejali boste,
    A
kaj,za vraga, s kužki zdaj težim!?
            H                         E
Ljudje, ta buldog je zapel,pol pa še pudlica za njim takole:

E       A                  H
BOM BOM BOM BOM BOM in ona PABABMBEBMBEBMBA.
E       A                  H                E
BOM BOM BOM BOM BOM in ona PABABMBEBMBEBMBA.

Sem se zgrozil, zazijal,
sem reku: zdaj pa imaš, pamet šla je proč,o ti presneti glaž,
pa sem si stokrat reku: ne tolk pit, slabo boš končal.
In sploh sem vedno bele miške jaz pričakoval.
Vendar mi panika je(kot Slovencu) vedno tuja bla,
sem hitro se pomiru in junaškega srca sem djal:
mrcini, ne bomo stal na cesti, gremo k men na žur.
Sem zabrenkal na kitaro, buldog prec ujel je dur takole:

BOM BOM BOM BOM BOM
BOM BOM
in ona
PABABMBEBMBEBMBA.

Pri meni jedli smo špagete,
zravn smo pili pir,
mene pa vse bolj prevzemal sladek je nemir
, sem mislu: mati moja, to bo bomba,
to bo prava stvar, Adi in pojoča psa,
to bo šlo v dnar, Evropa,
evo mene, evo mene celi svet...
Sem s temi mislimi zaspal,
naj bom preklet, sta mi ušli mrcini,
vrata je odprl tist pasji sin,
neumna kuzla pa,seveda,
šla je kar za njim takole:

BOM BOM BOM BOM BOM
BOM BOM
in ona
PABABMBEBMBEBMBA.

Zdaj lahko vidiš me povsod,
kjer hodi kakšna pasja žval,
vendar noben še ni zapel,
je kvečjemu le zarenčal.
Moja pevska kariera pač tako je šla po zlu,
brez psov še pes me ne povoha,
zdaj čisto sem na
psu in pojem:

BOM BOM BOM BOM BOM
BOM BOM
PABABMBEBMBEBMBA.
 

Na začetek straniPO SLUŽBI 
          Adi Smolar

          C                             a
Po službi rad grem na pir, da imam vsaj malo mir
           d
pred šefom in pred tabo, draga.
      G                G7
Eni obsojajo me, drugi strinjajo se,
                     C
a glavno je: to mi pomaga,
                             a
da zase časa mal mam, da eno uro sem sam
         d
in da mi nihče ne teži,
       G                      G7
da naredim rezime, mislim, na kar se ne sme,
                        C
in da vsaj malo se sprostim.

C7       F
Potem pa znova
G                 C
vrnem se na stara pota,
a                       d
brez žganja, piva al merlota,
G7                      C
brez grešnih misli in želja.
C7       F
Potem pa znova
G             C
sem Slovenc poštenga kova,
a                d
ki živi le za družino
G7                      c
in v službi vse od sebe da!

Po službi rad grem na pir,
da imam vsaj malo mir pred šefom in pred tabo, draga.
Eni obsojajo me, drugi strinjajo se,
a glavno je: to mi pomaga,
da sem lahko sam svoj, ne njen, njegov ne tvoj,
da brez skrbi lahko molčim, spomine stare budim,
v mislih nov svet gradim in ubežim vsakdanjosti.

Potem pa znova vrnem se na stara pota,
Brez žganja, piva ali merlota,
brez grešnih misli in želja.
Potem pa znova sem Slovenc poštenga kova,
ki živi  le za družino
in v službi vse od sebe da!
 

Na začetek straniPOLDE IN POLDETA 
          Adi Smolar

E
Je Polde navaden, bolj majhen možak,
   A                         E
a toliko večji njegov  je curak.
                      A
Če vidiš na nudl ga plaži, se ti zdi,
   E                    H(7)   E
da pravzaprav Polde s curaka visi.

Je Poldeta prijazna, okrogla gospa,
kosmata do brade in z breznom brez dna.
Kdor vidi jo nago, prav vsak se zgrozi:
glej fuflo, ki ma noge in modre oči.

Prevzelo Poldeto nekoč je gorje,
si brisala z dlačicami je solze.
Kar ugleda junaka, ki hodil je sam.
To bil naš je Polde s curakom na ram.

Potoži se ona, potoži se on.
Sta šla potolažit se k njemu na dom.
Je kmalu povedalo škripanje dil:
za prav vsako metlo najde se štil!
 

Na začetek straniPOVPREČNOST 
          Adi Smolar

E                               A            E
Nadpovprečno je žuriral, podpovprečno priden bil,
        H7                        A            E
vso povprečnost je preziral in ga nadpovprečno pil.
                            A             E
So dušila ga pravila, ki so plod povprečnosti,
                         H7          A          E
ker ni se zmenil za ta merila, so se mu odrekli vsi.

E               A                          E
Odkar naš svet ima ljudi, se skrajnežem slabo godi,
             A                         E
Večini moraš bit enak, če ne, osamljen si čudak.
                 H7                   A
Če rad živel bi srečno, mirno med ljudmi,
           E             H7             E
bodi vsak dan predan in zvest povprečnosti.

Nadpovprečno je razmišljal, nadpovprečno čustvoval,
se podpovprečno okoriščal, nadpovprečno delal prav.
Poln idej, sanjav, drugačen, je hotel spreminjat svet,
ker pa svet ostal je mlačen, postal je zagrenjen poet.

Odkar naš svet ima ljudi...

Življenje bo težavno, mi oče davno je dejal,
je le povprečje za ljudi naravno, ti odstopaš, to ni prav.
Nadpovprečnih se bojijo - ti si tak po pameti,
podpovprečnim se smejijo - tak pa ti za videz si.

Odkar naš svet ima ljudi...
 

Na začetek straniPREMAL 
          Adi Smolar

       E
  Na svet prijoku sem prekmau,
A
  zato tehtal sem enmau premau,
H7                   A
  pa tud še zdej kej črn priznam,
E
  še zdej enmau premau tehtam.
E
  Mi ni hudo da nimam kil,
A
  je huje to da sem debil,
H7          A
  to v šoli sem spoznal,
     H7
  ko mi učitelj je prvič je dejal:

E
Premau si znal, premau,
A
premau si znal, premau,
H7                 A
premau si znal, premau za dve
E
premau, premau, premau.
 

Ko srednjo šolo sem nekak končal,
na faks sem šel, da bi kej postal,
potikal sem se po Ljubljan
in vrgel štiri leta stran.
Vseeno je kr luštn blo
in tud na faksu bi mi šlo,
a so prfoksi skup držal,
vsi po vrsti name so kričal:

Premau ste znal, premau,
premau ste znal, premau,
premau ste znal, premau  za šest,
premau, premau, premau.

Takrat sem podnajemnik bil
in kar doskrat se selil,
ker zlo rad delal sem kraval,
pr men smo res ga oreng sral,
je vsak lastnik začel težit,
verjetno, ker me bil je sit,
so ceno sprot si zmišljeval,
vsak mesec prvega so djal:

Premau si dal, premau,
Premau si dal, premau,
Premau si dal, premau, premau sto mark,
premau, premau, premau.

Pol tko al tko kar leto dni,
so v JLA mi pili kri,
prelezu ven sem komaj živ,
še bolj neumen kot sem bil.
Sem si službo poiskal,
na en oglas sem se odzval,
tam pridno delal sem za tri,
v stečaj smo šli pa sem končal:

Premau si garal, premau,
Premau si garal, premau,
Premau si garal, premau,premau za nas,
premau, premau, premau.

Zdaj medijsko sem znan gospod,
sem čist slučajno padu not,
show-biznis kot se temu prav,
do smrti pel bom in igral,
na odru vse od sebe dam,
priznajte da res dost igram,
ko pa z nastopom bi rad končal,
n'kol, n'kol ljudem ni prav:

Premau si igral, premau,
premau si igral, premau,
prmau si igral, premau da veš,
premau, premau, premau.

Premau si igral, premau,
premau si garal, premau,
premau si igral, premau, premal, Smolar, premau.
 

Na začetek straniPROSTITUTKA 
          Adi Smolar

      eC              G
Spoznal sem jo pod cestno lučjo
         D          C  G
in videl sem, da je mlada,
          D        C       G
ko rekla je, da ljubila bi se
      D          C
še to noč z mano rada.

Peljala me je v sobico.
V njej medlo luč je gorela,
in ne da rekla karkoli bi,
me močno je objela.

Prinsela je kozarca dva in skupaj
vino sva pila, nato pa sva se ob
glasbi plošč vso noč strastno ljubila.

 G D C G  G D CeDG

Sem zjutraj se prebudil sam
in nje nikjer ni več bilo.
Pogledal sem, če še denarnico imam,
tud denarnice ni blo.

Mi vzela je srce in denar
in to me muči, me grize,
ker ta denar ni bil navaden denar,
saj to bile so devize.
 G e CeDG
 

Na začetek straniPUNČKE MAMINE 
          Adi Smolar

e
Bila je pridna, napol frigidna,
G
vedno v šoli ali pa doma.
e
Bili ponosni na njo so starši,
G
nobena je soseda ni opravljala.
e
Vzvišena nad sovrstniki,
G
ki po šoli kdaj pa kdaj so šli na pir,
e
nikol ni hotla bit v njihovi družbi,
D
je vedno pravla: Pustite me pr mir.

G             e
Punčke mamine, punčke mamine,
C                           G
Pojma nimate, kaj življenje je,
                D
zato le pazite se.

Je mislila, da ve, kaj prav je in kaj ni
je mislila, da ve, kako naj se živi,
verjela, da vse zna, odlična skoz je bla,
sta starša ji govorla: Punčka pametna.
Ni vedla, kaj je pomanjkanje,
ni vedla, kaj je upanje.
Ni vedla, kaj so razočaranja
in da usoda se s človekom poigra.

Punčke mamine...

Za njo vsak dan bil je lep,
sta starša čuvala jo kakor cvet.
Živela je v raju, ki ga ni,
in verjela, da bo vedno brez skrbi.
Je vedla le kaj ji je rekla mama,
nikoli ni razmišljala sama.
Ne vem, kaj čez nekaj let bo z njo,
lahko pa rečem, da bo še hudo.

Punčke mamine...
 

Na začetek straniRADI SE MEJTE 
          Adi Smolar

G                         D
Se je začelo s podarim-dobim,
                   G
je vsa družina ponorela,
                    D
se še danes kar naježim,
                         G
saj smo zapravljali ko strela.

Smo bli sigurni  nagrada bo,
jih tok je da vsaj nekaj vsi dobijo,
pa čist n'kol, n'kol čist nič ni blo
in smo začeli z litanijo:

G
N'č nismo dobl, kaj pa zdaj,
           D
mama pravi Bog pomaj,
oče vpije švajneraj,
                 G
no pa smo spet opleli.

G
Žena stoka,  stokam jaz,
             D
mladina joka na ves glas,
če kdo bi vidu nas,
                        G
bi mislu, da smo vsi znoreli.

"Kdor podari, nič ne dobi",
smo jezni bili na svojo zmoto,
"se takšnih igric ne bomo vec šli",
in smo se vrgli na LOTO.
Tam, kjer je cifra, narediš en križ,
pa križali smo vse po spisku
Je blo sedmic, koker želiš,
ampak nikol na istem listku

Nič nismo dobili, kaj pa zdaj, ...

Espresne srečke smo kupoval,
na mesec kar za dobro kilo,
smo brez dobitka jih kar stran metal,
zato nas kmalu je minilo.
Za športne stave smo se ogreli, smo tuhtali,
kdo bo koga premagu.
Fuzbalerjem ne bomo več verjeli!
(je vedno kak autsajder zmagu!)

Nič nismo dobili, kaj pa zdaj, ...

Zdaj igramo 3x3
in sreč imamo koker toče,
se okol vrstic naš svet vrti,
med žrebanjem pri nas je vroče!
Noben ne cvili, noben ne klone,
ko drugi polnijo garaže, ha
mi bomo dobili miljone,
a sreča vedno figo nam pokaže!

Pri nas, seveda, ni tako,
sem zmislu si vse, dab lahko
na koncu povedal to:
(vi kar naprej povejte)
Če niste dobli nič nikdar,
poslušte, kaj vam prav Smolar,
SREČE NE PRINESE DENAR,
LE RADI SE IMEJTE!
 

Na začetek straniSAJ TE PRIME, PA TE MINE 
          Adi Smolar

Sem bil na enmu žuru, res fajn je blo,
zabaval smo se sto na uro, dobr nam je šlo,
nobenga ni blo, ki ne bi pel in se smejal,
mogoče tud zato, ker jaz kitaro sem igral.
Pa na zabavo je pršu še en tip,
ponuju nam je travo, ponuju nam je trip,
ves čas mi je govoru: se lepše se boš mel,
me skoraj nagovoru, da bi kaj vzel.
A pamet mi je rekla: merki se!
Zato sem reku: e, e!

Saj te prime - pa te mine, fantje ne ga srat,
še vedno je najbolje pri piru ostat!
Saj te prime - pa te mine, punce ne ga srat,
še vedno je najbolje pri piru ostat!
Ahaha!

Na zabavi sem se znajdu, je ohcet bla,
se je oženu en prijatu, že dolgo je tega.
Sedu sem pri mizi, nobenga poznal,
ob eni Mona-Lizi, pa sem z njo kramljal.
Med plesom mi je rekla: a greš na zrak?
Pa šel sem za njo, da neb ispadu bedak.
Čeprav pri seb kondomov nisem imel
je bla za to, da z njo vseeno vse bi počel.
Pa mi je taprava glava djala je, nkol se ne ve!
Zato sem reku: hvala, ne!

Saj te prime - pa te mine, fantje ne ga srat,
še vedno je najbolje zdrav ostat!
Saj te prime - pa te mine, punce ne ga srat,
še vedno je najbolje zdrav ostat!
Ahaha!

Mi je crknu televizor, popravljat sem ga dal,
zato sem se do centra z avtom pripeljal,
vročina je bla pa v en bife sem zavil,
ko je vprašala kelnarca: kuga, sem špricer naroču.
Je vletu en prijatu, za njim pa se dva,
trepljali so me: hej, že dolgo nismo pili ga!
Sem primaju se do avta, komaj sem stal,
sem sedu za volan, a ga nisem vžgal,
ker pamet mi je rekla: hej, kaj pa se greš!
Domov sem šel raje peš!

Saj te prime - pa te mine, fantje ne ga srat,
se vedno je najbolje ziv ostat!
Saj te prime - pa te mine, punce ne ga srat,
se vedno je najbolje ziv ostat!
Ahaha!
 

Na začetek straniSAJ SE NIKAMOR NE MUDI 
          Adi Smolar

  G           C     G                 D           G           C
[-3-----3-----------3-----3-----3-----------------3-----3-----------]
[-------------3-----------------------------------------------3-----]
[-------------------------------------0-----0-----------------------]
[---0-----0-----0-----0-----0-----0-----2-----2-----0-----0-----0---]
[-3---3-3---0-------3---3-0---0-0---3-3---3-3---3-----------0-------]
[-------------0---0-----------------------3-2-----3---3-3-----0---0-]
 

                        konec kitice:    / konec refrena:
  G           D     G       D
[-3-----3-----------3-[-----------------]/[----3-----]
[-------------0-------[-----------------]/[----------]
[---------------0-----[-0---0-----------]/[----------]
[---0-----0---2---2-0-[---0---2---------]/[----------]
[-3---3-0---0---------[-----3---3-----3-]/[-3-3--3-3-]
[---------------------[-----------3-2---]/[-3-3--3-3-]
                     (...in pel...)
 
 

C               F        C
Že kot otrok je zadnji bil
                     G
vendar mu vseeno je b'lo
C                  F      C
nikdar reševal problemov ni
G                        C        G
skrbel je da mu b'lo je lepo in pel:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Počasi prlezu je nafaks,
za žurke taglavn je bil,
končali so faks sošolci vsi,
a on se je zapil, in pel ...
Saj se nikamor ne mudi ...

Drugi si ustvarli družine so,
a on je ni imel,
imel je le eno ljubico,
litrsko slivovko in pel ...
Saj se nikamor ne mudi ...

Druge so rtrle mnoge skrbi,
avto, stanovanje, denar,
a on živel je iz dneva v dan,
le za ljubico blo mu je mar in pel ...
Saj se nikamor ne mudi ...

Razpadla so jetra, srce je slabo,
zdravnik mu je djal,
takoj na zdravljenje treba bo,
a on se je smejal in pel ...
Saj se nikamor ne mudi ...

Končal je življenje, kdo ve kje,
vendar vem, da pel je tako,
ko še zadnjič objel je ljubico,
litrsko slivovko pa je zahropel ...
Saj se nikamor ne mudi ...

Pa ni prec umrl, je še enkrat zapel ...
Saj se nikamor ne mudi ...
 

Na začetek straniSE TREBA BO OŽENIT 
          Adi Smolar

 
C
Soba je, kot vedno, razmetana,
sploh ne vem, kam kakšno stvar sem dal.
   F
Iz piskrov že zaudarja stara hrana,
C
dolgo že posode nisem pral.
G                                G Fis F
Srajce, hlače, vse je pomečkano,
iz omare veje čuden duh,
C                         G
karkoli primem, vse je neoprano:
F              G          C
majce, štumfi, gate, kupi rjuh…

             C
Se treba bo oženit, tako naprej ne gre!
                  F                   C
Je treba nekaj ukrenit, odlašat se ne sme!
              d                    F
Adijo, samski dnevi, za vami mi bo žal!
              C G                   C
Se treba bo oženit, tako bo najbolj prav!
 

Spim in prehranjujem se neredno,
sploh ni čudno, da se ne redim.
Na zabavah se počutim bedno:
so vsi po parih, jaz pa sam sedim.
Prijatli poročeni govorijo:
"Kaj še čakaš, zdaj je skrajni čas!"
Starši pa, ki vnukov si želijo,
me gnjavijo po tihem in naglas!
 

Se treba bo oženit,...

V plešo se spreminja mi frizura,
gube plazijo se na obraz.
Mladosti moji bije zadnja ura,
z vseh strani me dohiteva čas.
So vse bolj povešena ramena,
hrbet pa postaja kriv in trd,
škripajo komolci in kolena…
Kmalu za poroko bom pregrd!
 

Se treba bo oženit,...

D            D
Se treba bo oženit, tako naprej ne gre!
                 G                    D
Je treba nekaj ukrenit, odlašat se ne sme!
              e                    G
Adijo, samski dnevi, za vami mi bo žal!
             D A                    D
Se treba bo oženit, tako bo najbolj prav!
              e                    G
Adijo, samski dnevi, za vami mi bo žal!
             D A                    D
Se treba bo oženit, tako bo najbolj prav!
 

Na začetek straniSPOMIN NA MAJ 
          Adi Smolar

C:  E6-> 3 2 0 0 3 3 <-E1

G         C             D
Prišel je čas toplejših dni.
               C                     G
Vedno raje sem zunaj, mesto lepše se zdi.
      C            D  C          G
Sonce greje, zbuja se narava mlada.
Ceste polne so ljudi, tisti v plaščih so odšli.
Barve se prelivajo, svetloba mlada.
Kot dan zaljubljeni so vsi,
Tam objem, poljub, tam roka roko drži.
Veter nosi mi v uho: "Imam te rad. Imam te rada".

a e    a     e                 D
A nato  se odpro zaprašene strani.
G            C    G                C    D
In tiho vame vrne se, nežno objame in potre -
          a        e       D
Spomin na Majo, na Majo in maj,
      G
najin maj.

Srečen se sam sebi zdim, ko ležem v travo.
Le s priprtimi očmi zrem v daljavo.
Čutim veter v laseh  nežno me boža.
In med prsti znajde se majhna roža.

A nato  se odpro zaprašene strani.
In tiho vame vrne se, nežno objame in potre -
Spomin na Majo, na Majo in maj,
najin maj.
 

Na začetek straniSVINJA PIJANA 
          Adi Smolar

E    A7          D         G       E
Delu sem izpit, padu in se šou napit,
                   A7        D        G
vse gostilne sem obredu, a v eni obsedel.
E             A7          D           G
Ostal sem sam s sabo in z alkoholom v glavi,
E               A7         D          G
ko iz sebe  zaslišim glas, ki mi tiho pravi:
 

A      E         D         A
Svinja pijana, spet si nažgan,
A         E
tolk si popil,
     D           A
da boš kmau pokozlan,
A      E           D        A
prasec umazan, že spet si pijan,
A
se boš spet valu,
  D   A   E
boš ves osran.

Ležal sem pod mizo, preživlu sem krizo,
hotel sem vstat in it drugam, a sem bil preveč pijan.
V lastnem kozlanju med svinjarijo in čiki
so iz otopelosti zbudili me kriki:

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
glej, kje se valaš,
saj si ves osran.

Počasi sem vstajal, ves svet se je  majal,
prazno zrl sem v ljudi, vsi so dvojčki bili.
Prišel sem domov, kjer  me je punca čakala,
ko me je zagledala, je z gnusom dejala :

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
kje si se valu,
da si ves osran.

Pospremu sem jo do vrat, a pol sem moru spet kozlat,
v stranišču sem zaspal, se školjke držal.
Me zjutraj je našla gospa gazdarica
in zarjula vame zaripla v lica:

Svinja pijana, ste spet bil nažgan,
le kolk ste spil,
da ste ves pokozlan,
prasec umazan, ste spet bil pijan,
s prvim iz hiše,
pa čim dlje stran!

Ostal sem brez izpita, brez punce in stanovanja,
spet se grem napit, ker sit sem tega sranja.
Ko pijan bom v gostilni ležal,
se našel bo nekdo, ki bo dejal:

Svinja pijana, spet si nažgan,
le kolk si spil,
da si ves pokozlan,
prasec umazan, že spet si pijan,
glej, kje se valaš,
saj si ves osran.
 

Na začetek straniTAGADA 
          Adi Smolar

a*,G7* akorde se igra samo v uvodu

          C         a*        d
Nisem farizej ne fantast ne fanatik,
             G                G7*   C
odkrito bom priznal jaz sem le flegmatik.
Slovo sem dal telesnim in duševnim bojem,
naj se zgodi karkol’ jaz mirno pojem.

Tagadagadagada, tagadagada
tagadagadagada, tagadagada   (2x)

Ena mi je ženska srce ranila,
sem jo močno ljubil a me je zapustila,
a jaz nisem človek,ki zato bi stokal,
jaz pojem tagada namesto da bi jokal.
Tagadagadagada ...

Večkrat bil sem lačen, ko sem še študiral,
s štipendijo sem svojo lahko le hiral.
A jaz nisem človek, ki zaradi lakote tuli,
jaz pojem tagada, ko mi v  želodcu kruli.
Tagadagadagada ...

Gledam poročila, same svinjarije,
ko prebviram časopise, zona me oblije.
A jaz nisem človek, ki se živcira,
jaz pojem tagada, ko se svet podira.
Tagadagadagada ...

Pastanejo problemi, res ni jih malo,
pride dan, ko misliš, da te bo kar pobralo.
Stokaš in vzdihujaš, nikdar ne bo bolje,
zapoj si tagada, pa boš boljše volje.
Tagadagadagada ...

Na začetek straniV SLOGI PA VRTIJO 
          Adi Smolar

G                               D           G
Čist v redu je, če tak je film, da se strelajo
                              D        G
in šprica kri in čreva gor po zraku letajo.
        C                       D         G
Čist v redu je, če kdo iz groba roko pomoli
                   D                     G
in en brez glave drugega, ki je brez nog lovi.

Čist v redu je, če kakšnega na kol nataknejo,
mal posolijo, skuhajo, potem pomalcajo.
Čist v redu je, če kdo ponoči drugim pije kri.
Otroci, pejte gledat film! Glavn, da seksa ni!

G                 C
V Slogi pa vrtijo pornografijo
   G                    D
in starši ne morejo več spat.
G                  C
Glave skup tiščijo in govorijo:
D                      G
mladino moramo obvarovat!

Čist v redu je, če gre družina k babici na vas.
"Koline bodo," veselijo se, "dost bo klobas!".
Najprej žival ogledajo si in jo božajo,
nato: Otroci, pridte gledat, kak jo koljemo!

V Slogi pa vrtijo pornografijo
in starši ne morejo več spat.
Glave skup tiščijo in govorijo:
mladino moramo obvarovat!

Čist v redu je, če gledaš dnevnik ob večerjici:
nesreče, vojne, lakota, res paša za oči.
In vidiš: k vragu gre ves svet, kmal konec bo trpljenja.
Otroci glejte dnevnik! Veselite se življenja!

V Slogi pa vrtijo pornografijo
in starši ne morejo več spat.
Glave skup tiščijo in govorijo:
mladino moramo obvarovat!
 

Na začetek straniVROČE - HLADNO 
          Adi Smolar

Bil vroč je dan,
ko sem prišel,
bil je vroč večer,
ko sem te objel.
Bila je vroča noč,
ko bila si moja,
a še bolj vroča
so bila stegna tvoja!

Če bil bi gora iz najbolj hladnega ledu,
kakor mora zjutraj bi izginil brez sledu!

Bil je hladen dan,
ko sem prišel,
bil hladen je večer,
objet te nisem smel.
Bila je hladna noč:
nič več nisi moja,
so govorila hladna,
hladna usta tvoja!

Bila si gora iz najbolj hladnega ledu
in kakor mora zjutraj sem izginil brez sledu!
 

Na začetek straniWHEN I WAS A LITTLE BOY 
          Adi Smolar

D
When I was a little boy, little boy, little boy,
boy, little, little boy, little boy, o yeah,
everybody now o yeah.
D
When I was a little boy, little boy, little boy,
boy, little, little boy, little boy, o yeah,
everybody now o yeah.
G
When I was a little boy, little boy, little boy,
boy, little, little boy, little boy, o yeah,
everybody now o yeah.
D
When I was a little boy, little boy, little boy,
boy, little, little boy, little boy, o yeah,
everybody now o yeah.
A
When I was a little boy, little boy,...
G
When I was a little boy, little boy,...
                       D A
then she was a little girl.

And when she was a little girl, little girl, little girl,
girl, little, little girl, little girl, o yeah,
everybody now o yeah.
When she was a little girl, little girl, little girl,
girl, little, little girl, little girl, o yeah,
everybody now o yeah.
When she was a little girl, little girl, little girl,
girl, little, little girl, little girl, o yeah,
everybody now o yeah.
When she was a little girl, little girl, little girl,
girl, little, little girl, little girl, o yeah,
everybody now o yeah.
When she was a little girl, little girl,...
When she was a little girl, little girl,...
Then I was a little boy.

Za vse tiste, ki ne znate angleško, pa še slovensko.
Gre pa takole:

Ko sem bil še majhen fant, majhen fant, majhen fant,
fant, majhen, majhen fant, mahjen fant, o ja,
vsi skupaj zdaj o ja.
Ko sem bil še majhen fant, majhen fant, majhen fant,
fant, majhen, majhen fant, mahjen fant, o ja,
vsi skupaj zdaj o ja.
Ko sem bil še majhen fant, majhen fant, majhen fant,
fant, majhen, majhen fant, mahjen fant, o ja,
vsi skupaj zdaj o ja.
Ko sem bil še majhen fant, majhen fant, majhen fant,
fant, majhen, majhen fant, mahjen fant, o ja,
vsi skupaj zdaj o ja.
Ko sem bil še majhen fant, majhen fant,...
ko sem bil še majhen fant, majhen fant,...
bla je ona majhna deklca.
 

Na začetek straniZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE 
          Adi Smolar

C
Bedna služba, majhna plača,
vsakračun pa kot gorjača -
F                      C
kolkokrat sem to preklel!
 F
A življenje vse obrača,
C                           G
šla je služba, z njo pa plača-
                             a
vse bi dal, dab zdaj jo imel!

Dnar za malco, dnar za vožnjo,
pa regresi, poračuni -
vse to včasih sem dobil.
Še zdaj se mi cedijo sline,
ko se spomnim, a vse mine -
Bog, le kaj sem zagrešil?

Zdaj pojem:
C
Zavod za zaposlovanje,
       F                    C
to je kraj, kjer se končajo sanje,
   F            C
da delal bom, mirno živel,
        F            C
da bom denarja nekaj imel,
        G
da kupu bom star avto in pa stroj za pranje.

C
Zavod za zaposlovanje,
      F                      C
to je kraj, kjer se končajo sanje,
          F            C
da bom še kdaj šel na dopust,
          F           C
nikol več trgal si od ust,
       G
da bom otroke delal in tud skrbu zanje!

Šef me dostkrat je živciral
in brez veze me nadiral -
kolkokrat sem potrpel!
Mi zdaj lahko karkol bi reku,
me tud za ušesa vleku -
le, da službo spet bi imel!

Garanje blo je moje delo,
dostkrat me je prav prijelo,
da vse k vragu bi poslal!
A zdaj, ko le doma posedam
in zaman oglase gledam,
za svoj šiht jaz vse bi dal!

Zdaj pojem:

Zavod za zaposlovanje,
to je kraj, kjer se končajo sanje,
da delal bom, mirno živel,
da bom denarja nekaj imel,
da kupu bom star avto in pa stroj za pranje.

Zavod za zaposlovanje,
to je kraj, kjer se končajo sanje,
da bom še kdaj šel na dopust,
nikol več trgal si od ust,
da bom otroke delal in tud skrbu zanje!
 

Na začetek straniZIMSKA 
          Adi Smolar

Kadar pada sneg na ulice,
objamejo me misli žalostne,
ker ob moji tvoje ni sledi,
Anuška

Večkrat sem na Tromstovju stal,
čakal sem te in se tiho bal,
da nekoč ne boš prišla
k meni, Anuška!

Se nekaj snežink na dlan se spusti,
vsaka zadrhti, ko se stopi ...
in s sabo nosim polno pest solza,
zate, Anuška!
 

Na začetek straniZLO POČAS 
          Adi Smolar

Pivo naroču sem v osštariji ob treh.
"Dans se bom napil!" sem sklenu!
Bil sem čist na tleh.
Bila je ura pol deset ponoč, ko sem ga spil, ker:
jaz pijem zlo počas!

Me zmerjal je en huligan. Takoj sem šel v napad!
Z levo sem zamahnu, z desno prijel za vrat!
Celo uro sem ga držal, a le enkrat vžgal, ker:
jaz tepem zlo počas

Ženske nimam, kterokol dobim, me kmal pusti.
Več kot teden dni pri men nobena ne vzdrži.
Z mano zadovoljne so podnev, ponoč pa ne, ker:
jaz božam zlo počas!

Dab zaslužu dnar, harmonko sem igrat začel,
kmalu me za veselico eden je najel.
Blo je dost ljudi, a čist nobeden plesal ni, ker:
jaz špilam zlo počas

Kadarkol pogreb zagledam, me srce boli.
Krsta venci, sprevod, godba ... Vse to zlo hiti!
Si ne morem kaj, da neb zadrl se, kakro zdaj
na glas: PEJTE BOL POČAS
 



Na začetek strani
Hosted by www.Geocities.ws

1