Narodne pesmi (A - J)

• Adijo, pa zdrava ostani
• Al’ me boš kaj rada imela
• Barčica po morju plava
• Bod' moja, bod' moja
• Bodi zdrava, domovina
• Bom šel na planine
• Čin čin čin drežnica
• Čuk se je oženil
• Dekle je po vodo šlo
• Dekle, povej, povej
• En fiček bom kupil
• En hribček bom kupil
• Fantje po polj' gredo
• Gor čez izaro
• Izidor ovčice pasel
• Jaz 'mam pa konj'ča belega
• Jaz pa pojdem na gorenjsko

 

 

ADIJO, PA ZDRAVA OSTANI

Adijo, pa zdrava ostani,
podaj mi še enkrat roko,
pa name nikdar ne pozabi,
četudi drug ženin tvoj bo.

Ne bodem ljubezni te prosil,
ne bodem te prosil roke,
a v srcu jaz bodem te nosil
in s tabo ločitve gorje.

Spominjaj se, da sva goreče
ljubila se tudi midva,
spominjaj se najine sreče,
če moreš, brez tihih solza.

Oh, kol'kokrat poljubovala
si ti me, preljubo dekle!
Nikdar pa se nisva vprašala,
ljubiti se smeva al' ne.

Le kadar boš sama sedela,
naj stopim ti jaz pred oči,
le kadar boš sama slonela,
spominjaj preeteklih se dni.

Ločiva se, zdrava ostani,
podaj mi še enkrat roko,
spomin pa mi v srcu ohrani,
četudi drug ženin tvoj bo.

Jaz nate ne bom pozabila,
zapisan si sredi srca
in v srcu te bodem nosila
do konca življenja svoj'ga.

AL’ ME BOŠ KAJ RADA IMELA

Al’ me boš kaj rada imela,
ko bom nosil suknjo belo,
sablji-sabljico pripasano,
puški-puškico nabasano?

Jaz bi, jaz bi te že rada imela,
ko bi, ko bi le sirota smela,
pa mi, pa mi mam’ca branijo,
ker imaš premajhno kajžico.

Kajži-kajžica res ni velika,
pa sem, pa sem fantič, kot se šika,
čez en, čez en mesec al’ pa dva
se boš ti za mano jokala.

Jaz se, jaz se že ne bom jokala,
rajši, rajši si bom druz’ga ’zbrala,
ki bo, ki bo imel zadost’ blaga,
hiši-hišico pa v štuka dva.

Kaj se, kaj se boš ti tol’k nosila,
kakor, kakor, da b’ ti sama bila,
saj se, saj se k’tera še dobi,
ki je, ki je lepša kakor ti.

K’teri, k’teri ’ma visoke hiše,
tisti, tisti tebe ne poiš’e,
k’teri, k’teri ’ma zadost’ blaga,
tist’ pa, tist’ pa tebe ne pozna.

BARČICA PO MORJU PLAVA

Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je še vetra kej.

Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
do brezkončnih krajev mej.
 

BOD' MOJA, BOD' MOJA

Bod' moja, bod' moja,
t' bom lešnikov dal;
boš tiste potolkla,
bom druge nabral.

Pa nisem še stara
čez petdeset let,
da b' mogla jaz tebe
za lešnike met'.

Ne hodi za mano,
me ne boš dobil,
sem tist'ga župana,
k' je rib'ce lovil.

BODI ZDRAVA, DOMOVINA

Bodi zdrava, domovina,
mili moja slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina
meni zemeljski si raj.

Tuje šege, tuje ljudstvo
so prijat'li, bratje ne.
Slava le, slovansko čustvo
srce moje veseli.

BOM ŠEL NA PLANINE

Bom šel na planine,
na strme vrhe,
bom slišal od daleč,
zagorske zvone.

Zagorski zvonovi,
prav milo pojo,
nemara preljubo
k pogrebu neso.

Pa če jo nesejo,
le naj jo nesejo,
saj dolgo ne bode,
ko pojdem zanjo.

Zvoniti bom pustil,
kropiti pa ne,
kropile jo bodo
le moje solze.

Zagreble jo bodo
le moje roke,
krog groba sadil bom
cvetlice lepe.

Med mile cvetlice
me naj polože,
saj vem, da mi poči
na grobu srce.

ČIN ČIN ČIN DREŽNICA

Čin, čin, čin, Drežnica,
kje so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...

Sončece sije,
dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...

Dekle je šivala
vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...

ČUK SE JE OŽENIL

Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.

Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa.

Sova čuku miga, tralala,
češ, pa se vzemiva, hopsasa.

Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa.

Eno bučo vina, tralala,
en'ga peterlina, hopsasa.

Vino bova spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa.

Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.

S'nica je bla družica, tralala,
k' ima rdeča lica, hopsasa.

Osel starešina, tralala,
tam za mizo kima, hopsasa.

Lisica je b'la teta, tralala,
ki je kruhek gnetla, hopsasa.

S kremplji ga j' mesila, tralala,
z repom usadila, hopsasa.

Psi so bili godci, tralala,
z velikimi gobci, hopsasa.

Mačka je b'la dekla, tralala,
jedi je z mize vlekla, hopsasa.

Zajec je točil vino, tralala,
suha grla močil, hopsasa.

Kos ima rdečo kapo, tralala,
vina ima pod kapo, hopsasa.

Kar je čuk priženil, tralala,
sova vse zapila, hopsasa.

Kaj si pa storila, tralala,
mošnjo izpraznila, hopsasa.

Komar pa z muho pleše, tralala,
da se zemlja trese, hopsasa.

Muha se spotakne, tralala,
nogo si izmakne, hopsasa.

Gredo po zdravnika, tralala,
sila je velika, hopsasa.

Preden ta priteče, tralala,
muhi kri odteče, hopsasa.

DEKLE JE PO VODO ŠLO

Dekle je po vodo šlo
na visoke planine.

Vodo je zajemala,
je ribico zajela.

Ribica jo je prosila:
oj, pusti me živeti.

Dekle b'la je usmiljena,
je ribico spustila.

Ribica je zaplavala,
je dekle poškropila.

DEKLE, POVEJ, POVEJ

Dekle, povej, povej,
al' me še ljubiš kej?
Al' me še ljubiš kej,
to mi povej.

"Jaz pa ti to povem,
da te ljubit' ne smem,
da te ljubit' ne smem,
to ti povem.

Očka me kregajo,
mam'ca mi branijo,
jaz ne maram nič,
pojem ko ptič."

EN FIČEK BOM KUPIL

En fiček bom kupil,
garažo zgradil.
Ga fletno šofiral,
še bolj pa podil.

S fičkom se foziti, to me veseli,
z njim se okrog poditi svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.

Hej tam na dvorišču
že fiček stoji.
Kar treba doplačam,
domov se mudi.

Poženem ga hitro,
gre kakor birič.
Da vse se mi umakne,
ne briga me nič.

Zavore škrebljajo,
me trese močno.
Kot kozel zatreskam
se v staro drevo.

Zakaj te, oh, nimam,
šoferski izpit.
Jaz ves sem polomljen,
a fiček razbit.

EN HRIBČEK BOM KUPIL

En hribček bom kupil, bom trte sadil,
Prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil.
Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.

Tam gori za hramom en trsek stoji,
je z grozdjem obložen, da komaj drži.
Sladko vince ...

Že čriček prepeva, ne more več spat',
v trgatev veleva, spet pojdemo brat.
Sladko vince ...

Konjički škrebljejo, ker voz'jo težko,
ker vince peljajo, k' je močno sladko.
Sladko vince ...

Prelepo rumeno kak čisto zlato,
le pijmo pošteno to žlahtno blago!
Sladko vince ...

FANTJE PO POLJ' GREDO

Fantje po polj' gredo,
žvižgajo in pojo,
jaz pa piščalko imam,
žvižgat ne znam.

Včasih je luštno b'lo,
zdaj p ni več tako,
včasih smo vince pil',
zdaj pa vodo.

Včasih me rada ima,
včasih pa godrnja,
včasih pa, kjer me vid',
prav', le še prid'.

GOR ČEZ IZARO

Gor čez izaro, gor čez gmajnico,
ker je dragi dom z mojo zibelko,
kjer so me zibali mamica moja
in prepevali haji, hajo.

Ko sem še majhen bil, sem bil dro vesel,
sem več barti k'tero pesem pel.
Zdaj vse minulo je nič več pel ne bom,
saj ni več moj ljubi, dragi dom.

Hiša očina, ljuba mamica,
oh, da našel bi še enkrat oba,
da b' našel njo, mamico svojo,
da bi zapel hajo, hajo.

IZIDOR OVČICE PASEL

Izidor ovčice pasel,
lepo žvižgal, lepo pel,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cong.

Ko ovčice je zapustil,
stopil je v vojaški stan, cingel ...

JAZ 'MAM PA KONJ'ČA BELEGA

Jaz 'mam pa konj'ča belega,
drevi v vas pojezdom ga,
ti tralala tralala lalala lalala
tralala tralala lalalala.

Čez tri gore, čez tri vode,
čez tri zelene travnike,
ti tralala ...

Konjič pred durmi prištaklj,
ljub'ca po štengah pricaplja,
ti tralala ...

Konjička je dala v štalico,
mene pa v svetlo kamrico,
ti tralala ...

Konj'ču je dala šop sena,
meni pa polubčka dva,
ti tralala ...

JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO

Jaz pa pojdem na Gorenjsko,
gor na gornje Štajersko.

Nihče drug ne pojde z mano
kakor drobna ptičica.

S kljunčkom mi bo pot kazala,
s perjem senco delala.

Pesmice bo prepevala,
kratek čas mi delala.

Mal' počakaj, mal' ponehaj,
da se vreme sprevedri.

Vreme se je sprevedrilo,
zdaj pa moram rajžati.

Ti boš pa doma ostala,
milo se boš jokala.