![]()

...in potem o vsem skupaj še globoko razmislili!
...nato nekaj zašpilali...
Nadaljevalo se je seveda pri Palunu. Najprej smo zaplesali...
Kmalu po odhodu pa...
Slika pove več kot 1000 besed!
...dokler ni bila kapa polna.
"Noch una runca bitte...", je odmevalo in odmevalo...
Tukaj se lahko naučite brati z ustnic!
In še odznotraj...
Takole zgleda avstrijski raj na smučišču! Od zunaj.
Spodaj je bilo še bolj veselo...
Po testiranju Headovk: z vrha levo Vinko Dovnik, Cvetko Ačko, Marjan Kos, Boštjan Pek, Vanjo Plečko, Deyco, Vinko Jelenko, Martin Kos in Dušan Špes. Vsi zadovoljni le Peka glava boli (grd padec)!
"Meni se nea da več... Kos pridi grema na pir!"
Koncentriranje pred zadnjo vožnjo...
Dobro da se lahko na smučke naslanjate...
V nobenem športu ne gre brez dopinga. Žal...
No, mislim da so vendarle tile bili prvi :)
Prva ekipa, ki je obupala nad surfanjem. Aleš, Miha, Ana, Mateja in Jošt.
Pred prvim (in mislim da tudi zadnjim) spustom. Z leve: kamikaza Martin, racing Mirko in potapljač Vanjo.
Pek je pozabil da bo smučal na 3-tisočaku... Komaj je lovil sapo!
Evo, edinih 200 m na celem ledeniku, po katerem smo lahko čofotali.
Še ogled zemljevida (če se utopimo na kopan...smučanju)!
Prostor, ki je namenjen smučarjem v slabših snežnih razmerah (ni dobro noter it)!
...za druge pa malce bolj zaskrbljujoče!
Začelo se je na vlakcu - za ene kar prijetno...
"Če že ni bilo snega, je bila pa čaga taprava"
"Moelltaler Gletscher - 3150 m"
"Testirali smo HEAD smuči in bili vsi prijetno presenečeni"
Uvodno smučanje v Avstriji - neverjetno uspelo...
Končno je prišel (za nekatere že) tako pričakovani 22. oktober. Odprava več kot 20 članov iz SSK Šmartno na Pohorju se je tisto jutro ob 5.uri vkrcala na leta...oprostite avtobus v Mariboru, kjer smo s še drugimi smučarji (predvsem starimi znanci) odpotovali proti avstrijskemu smučarskemu "beer" centru Moelltaler. Hja razen tega, da smo se peljali vse do italijanske meje, tam obrnili in potem znova poskušali srečo na najprimernejših cestnih odsekih (takih, ki bi vodili nekam v gore, ne proti morju) in seveda unikatnega bočnega parkiranja avtobusa, je teklo vse lepo in gladko. Po nekaj urcah vožnje (beri pet in pol) smo končno le zagledali spodnjo postajo "vlakca smrti". Sledilo je turbo preoblačenje in čez dobrih 20 minut smo že stali na...ja na smučkah 100%, sam nekateri še danes ne vemo točno, če ne bi bilo pametneje vzeti zraven fine elastične, seveda take fajn oprijete kopalke. Kakorkoli, priznati moramo da "jodlari" mislijo tudi na take pogoje (nikakršne) in so v ta namen postavili tisto, kar na naših smučiščih manjka (ali pa je bolje tako) - steklene kupole in "nobel" restavracije. Priznam, potegnejo te vase! No, pa kaj bi razglabljal in razlagal, poglejte si slikice spodaj in vsaj malo si boste lahko predstavljali naše prvo "smučanje" v sezoni 04/05! Aja, da se vam bodo pravilno odprle vse slike pustite reklamo (geocities) na desni strani odprto. Saj se bo sama zaprla!
Deyco

23.10.2004 | Smučanje: Moelltal, oktober 04