"Na delovni akciji stoletja je sodelovalo 12 SSK-jevcev"
"Po končani delovni akciji se je šele začela prava akcija..."
"Ne spreglejte galerije slik"
Postavljanje štartne in ciljne hišice
Ob dveh ali pač treh Zlatorogih nekje sredi avgusta, je beseda dala besedo in tako se je 25. in 26. septembra zgodilo, kar bi se moralo že pred nekaj leti... Prostovoljna ekipa, ki se je tisto usodno soboto podala na realizacijo visokoletečih ciljev, je štartala že ob pol 8. uri zjutraj. S traktorjem, vozom polnim lesa ter nekaj spremljevalnimi vozili (zaboje piva in vina pač ne moreš vozit nekje na prostem, saj bi ob razbitju bila škoda nepopisna...), se je na pot proti Trem Kraljem odpravilo kar 11 (od tega mogoče par še neprisebnih) članov SSK Šmartno na Pohorju. Ekipo na vrhu so sestavljali Ačko Cvetko, Plečko Vanjo, Pek Boštjan, Dovnik Vinko, Smogavec Bojan in Kos Martin. Že na začetku so se ubadali z velikimi težavami, saj je bilo treba ves material in orodje peš pritovoriti s polovice proge. Dela so se nato pričela brez večjih težav, saj je bil material (ves les
je prispeval Vanjo Plečko), že narezan po načrtih (preko vrste jih je izdelal Vinko Jelenko). Kot lahko vidite na slikah v galeriji je štartni "kekec" postavljen tako kot je treba, za to pa je kriv "boss" na vrhu, Cvetko Ačko, ki je z že omenjeno ekipo res iztržil največ kar se je tisti dan od njih dalo. Končali so nekje okrog 5. ure popoldan. Nekoliko drugače in bolj optimistično se je dan pričel za ekipo na cilju (Ačko Vlado, Jelenko Vinko, Kamenik Mirko, Kos Marjan, kasneje se jim je pridružil še Knez Konrad - Konč), saj so namesto materiala, ki so ga že imeli pri roki, pričeli z dvigom kozarčkov in kapljico rujnega. Lotili so se nekoliko zapletenejše hišice oz. bolje rečeno brunarice, kjer bo skozi zimo počivala že tako izčrpana urica. Da streha danes stoji, tam kjer mora sta poskrbela Vlado Ačko in Marjan Kos, pri brunah pa sta bila glavna Vinko Jelenko in Mirko Kamenik. Konč je prišel šele v poznih večernih urah ter poskrbel predvsem za vrata in zaključne stvari (no zaključne "lajsne" so še zaenkrat le na papirju). Po večini so končali okrog 6. ure (no vmes pa je zmanjkalo še bencina in nekaj materiala). Sledil je še pokop kablovja (štrom in linija - 40 metrov), ki ga je bilo potrebno spraviti pod zemljo. Tukaj sta moči prvič združili obe ekipi. Drugič se je to zgodilo, pri "čiščenju" še ostale tekočine v gajbah Laškega in VinaKoper, po zelo uspešno končanih delih. Ker pa drži pregovor "v tretje gre rado" so se skupaj preizkusili še ob ognju, ko so testirali svoje (lahko bi rekli dokaj "zdelane") glasilke. Kar je sledilo potem, bi pa lahko vedeli le, če bi se udeležili "alpske" delovne akcije. Kot vidite, smo tukaj pohorci po eni strani še enkrat več dokazali kaj vse se da napraviti ko strnemo vrste, po drugi stani pa me to malce skrbi, saj se je tako realizirala 1.ideja, ki se je rodila v glavah, prepojenih s Cvičkom in Zlatorogom. Kaj pa, če tako nastala ideja ni bila tudi zadnja? O tem si niti ne upam razmišljati, kajti potem bomo pohorci imeli pri skakalnicah tudi svoje smučišče, smučarsko šolo, ratrak in sedežnico, po gasilskem poligonu bodo nogomet igrali največji skakalni asi (Peterka, Benkovič), na SSK veselici pa bodo igrali Gamsi! "Fantje nehajte ga tolko pit no..."
Deyco
3.10.2004 | Priprave na prihajajočo sezono