PODRU@NA CERKEV SV. KRI@A (URHA) NA KRI@NI GORI

Na vse strani se razgleduje samotna krin`nogorska cerkev. Kot pravi
legenda, so jo pri~eli graditi v vasi. Kar so podnevi zgradili, je
patron sv. Urh pono~i prenesel na sedanje mesto. Sv. Urh je bil patron
do leta 1867, ko so mu posvetili novo cerkev v @abnici. Dekan Kramer je
sodil, da na Kri`no goro spada patronicij Sv. Kri`a.
        Podru`nica ima tradicionalen tloris, ni pa nastala naenkrat.
Najstarej{i je zvezdnato obokan prezbiterij, ki ima na zunanj{~ini
terenu prilagojen talni zidec. V triosminskem zaklju~ku prezbitrija je
delno ohranjeno le mo~no skraj{ano okno v osi prezbiterija. Okno ima {e
poznogotsko kamnito krogovi~je v {ilastem zaklju~ku. Ostali okni v
triosminskem zaklju~ku sta zazidani, vendar bi se jih dalo odpreti.
Okni v severni in ju`ni steni pa so pri baro~nih prezidavah pove~ali.
Prezbiterij je imel zunaj naslikane {ivane vogale, ki pa so komaj {e
vidni. Na ju`ni strani je na podstre{ju ohranjen fragment freske Sv.
Kri{tofa.
        Na zvezdastem oboku v prezbiteriju sta dva figuralna sklepnika:
Sv. Urh in Sv. Marija z Jezusom. Ostali sklepniki so v obliki angelskih
glav. Na enem izmed obeh {~itkov je kamnose{ko znamenje, tako kot v
Pevnu. Ima obliko velike ~rke A z obojestransko podalj{anim krakom.
Verjetno je stavbo zidal kak Lo{ki stavbenik. iz kasnej{ega 15.
stoletja. Ves prezbiterij je poslikan. Dr. Emilijan Cevc je ve~krat
spregovoril o teh freskah. Prvi~ je pisal o njih leta 1944 v zborniku za
umetnostno zgodovino. sestavek je {e bolj dopolnil leta 1963. v Lo{kih
razgledih. Zvezdasti obok prezbiterija je poslikan po tradiciji
"kranjskega prezbiterija" s Kristusom vladarjem v sredi, evangelisti in
drugimi simboli v poljih med rebri. Na notranji steni slavoloka je
prizor Kajnove in Abelove daritve. V {ilastolo~nem zaklju~ku
prezbiterija je na steni v osi prezbiterija nad oknom Marija z Jezusom
in Sv. Rozalijo. V levi stranici osmerokotnika sta na levi steni nad
zazidanim oknom Ne`a in Ur{ula in v desni stranici Polona in Barbara. V
dveh lunatah v ju`ni steni prezbiterija sta upodobljeni dve sceni iz
legende Sv. Korbinjana, na severni steni pa kot pendatnt dva prizora iz
`ivljenja Sv. Urha. Zgodbi sta zanimivi po fabuli, {e bolj pa po
renesan~ni likovni govorici.
Iz Urhove legende je prikazan pogovor Urha s konstan{kim {kofom

Konradom. Pogovor se jima je zavlekel pozno v petkovo jutro. Na mizi je
ostala ve~erja in ko je zjutraj pri{el sel, je Sv. Urh pozabil da je `e
post in je dal selu za pla~ilu kurje bedro. Na desnem prizoru vidimo
to`ljivega sla, ko stoji pred knezom, da zato`i {kofa. Ko je hotel
pokzati bedro iz torbe, se je to spremenlilo v ribo. Iz legende Sv.
Korbinjana, zavetnika freisin{ke {kofije, sta naslikana dva prizora.
[kof Korbinjan je potoval v Rim. Na poti mu je medved raztrgal mulo. Na
Korbinjanov ukaz je postal medved krotak in na drugem prizoru ga `e
vidimi, kako tovori mulino prtljago. Leta 1965 je dr. France Stele
odkril del nem{kega napisa in letnico. V letu 1502 je bil kor poslikan
Bogu v ~ast in svetemu gospodu Urhu. Pri nadaljnem odkrivanju ometa so
na{li {e nove prizore. Prezbiterij je bil poslikan do tal. Pri tleh je
bila naslikana draperija. Na severni strani so `e odkriti trije
apostoli, ~etrtega so uni~ili ob pove~anju okna. Na te freske se je leta
1536 in 1537 popisal neki SCHUL ali SCHUB. ^itljive so samo prve {tiri
~rke. Na ju`ni starni je nad zakristijskemi vrati odkrit prizor Jezusa
na Oljski gori med spe~imi u~enci. Sledovi fresk se pozanjo tudi na
slavoloku. Po cev~evih ugotovitvah je freske narisal neki dosedaj {e ne
poznani mojster, verjetno iz Bavarske. Mogo~e ga je na Kri`no goro
pripeljal podjetni freisin{ki {kof Filip, ki je bil velik prijatelj
umetnosti. Desno ob prezbiteriju je baro~no prizidana zakristija. Visok
{ilasto lo~en, na ajdovo zrno posnet slavolok, vodi v nekoliko kasnej{o
ladjo. Ladja je bila prvotno kraj{a. Ve~je prizidave je do`ivela sredi
19. stoletja, ko so ji prizidali dve bo~ni ni{i za stranska oltarja. Kot
je razbrati iz farne kronike, zidana ladja ni segala na zahodu do
zvonika. Klju~ar Miha Okorn je v 60. letih devetnajstega stoletja dal
zazidati odprto lopo med ladjo in zvonikom in je tako stavbo poenotil.
Iz zvonikovega podno`ja so naredili majhno obzidano lopo.Takrat so
naredili v ladji nov lesen ometan strop. V primeri s prezbiterijem je
ladja sorazmerno nizka, saj sega v teme slavoloka.

Na zunanjih straneh ladje so prezidave in prvotna dol`ina ladje {e
vidne. Pred tremi leti je v cerkev udarila strela, ki je razmajala celo
zidovje. Na severni strani ladje je tik pod stropom odpadel ve~ji kos
ometa in pokazali sta se nam dve svetni{ki glavi, ki nedvoumno izdajata
delo Jerneja iz Loke. Odkritje fresk v prezbiteriju in v ladji bi samo
{e pove~alo pomembnost Kri`ne Gore. Na strop v ladji je leta 1900 Matija
Brada{ka naslikal dve freski. Prikazujeta Kristusa na Oljski gori in Sv.
Trojico. Veliki zlati oltar je nastal pod severnja{kimi vplivi sredi 17.
stoletja. Kramar ga je dal prenoviti in dopolniti. Starega Sv. Urha so
takrat prenesli k me`narju in v oltarno ni{o postavili novo skupino
Kri`anja. Tabernakelj in reliefne zastore ob straneh oltarja je dodelal
Janez Gosar iz Dupelj. Na podstre{ju je ohranjen Gosarjev tabernakelj.
      Stranska oltarja sta bila po prezidavah v 60. letih 19. stoletja v
oltarnih ni{ah v ladji. Pred leti so oba oltarja spet prenesli v vogale
ob slavolo~ni steni. Levi oltar je posve~en Sv. Volbenku, desni pa Sv.
Urhu. V Kroniki pi{e, da starega Sv. Urha niso marali in je novega
izdelal verjetno Gosar leta 1867. Vendar ohranjeni Sv. Urh izgleda kar
star in se po merah ujema z otarno ni{o velikega oltarja. Oba stranska
oltarja sta bila nova sredi 19. stoletja, vendar so jima poslikavo in
pozlato ve~krat obnovili. Vsi trije oltarji so slabo ohranjeni in so
zopet potrebni obnove. V ni{ah, kjer sta bila stranska oltarja do
nedavnega, visi v levi slika Marije kraljice v tipi~nem Gosrjevem
neogotskem okviru. Sliko je mogo~e delal kak Gosarjev pomo~nik,
saj je precej nekvalitetno delo. V desni ni{i visi slika Sv.
Helene, ki je na{la Kristusov kri`. Starej{i ljudje vedo, da je ta
slika iz Strahlove zapu{~ine. Iz kataloga slik je razvidno, da je
niso prodali. Pripisana je Vincencu Layerju, oziroma njegovi {oli.
V desni ladijski ni{i je {e lep procesijski kri`.

Kri`ev pot je tiskan in je brez vrednosti. Pri`nica ni ve~ ohranjena. Ko
so v  19. stoletju prestavili stranska oltarja, so jo postavili v desno
pazduho med prezbiterij in ladjo. Zazidani vhod iz  zakristije se {e
vidi.
      V zakristijski omari iz 19. stoletja sta dva poznobaro~na keliha
in rokokojski relikviarij. Ma{ni pla{~i niso stari.
      Poglejmo {e zvonik. Po  koni~asti neogotski kapi vidimo, da je iz
druge polovice 19. stoletja. Tako streho je dobil leta 1879. Leta
1884 so cerkev prekrili. Poga~nik iz Krope je leta 1870 izdelal
novo cerkveno uro. Postavili so jo leta 1872. Ura ne te~e, {tevil~nica
le`i na cerkvenem podstre{ju.
      Pred prvo svetovno vojno je imela cerkev 3 bronaste zvonove.
Veliki zvon je bil Samassov iz leta 1770. Mali zvon so imeli
prvotno na Fari in je bil iz Samassove livarne iz leta 1859. V
Stari Loki se ni ujemal  z ostalimi zvonovi. Prva vojna je vzela
vse tri zvonove. Leta 1923 so kupili nove `elezne zvonove pri KID
na Jesenicah.


Vir : kofjeloki muzej in kmeki turizem na Krini gori.