Avtorske pravice pridržane - za podrobnejše informacije pišite na Matic.Koncan@guest.arnes.si ali pa na Lenart.Ambroz@guest.arnes.si

Raziskovalno nalogo sva naredila Matic Končan in Lenart Ambrož

Najdbe dokazujejo, da je velik del našega slovenskega prostora sodil v naselitveno območje nosilcev bronasto dobne kulture gomil in še bolj poznano kulturo žarnih grobišč. Slednja je zastopana v vseh obdobjih trajanja, časovno in krajinsko različno, bistvenih razlik v pokopu in pridatkih ni.

Pred sto leti je izkopano grobišče v Rušah, pred vojno obsežena odkritja lončenin in kovinskih predmetov v Mariboru in po vojni v Dobovi, Ljubljani, na Bledu, kar je poglobilo poznavanje dobe.

Spoznanje, da je baker, ki so mu dodali kositer, bistveno trši in koven, je vzpodbudilo množično uporabo nove zlitine - brona.

Brez tovorništva rud in drugih dobrin je bilo gospodarstvo v naših krajih zelo prizadeto. Trgovanje je zamrlo. Onemogočen je bil stik s tehnološkim izkustvom in napredkom. Ljudje te dobe pri nas ohranjajo svojo omiko, doseženo v času mostišč. Obnavlja se mlajše kamenodobno pašniško - živinorejsko gospodarstvo, navezano na kulturo prebivanja v jamah.

Predmeti (ozke bojne sekire, sulice, meči, igle, keramične posode) so okusno, vestno izdelani, brez odraskov, oblikovano do skrajnosti podrejeni namembnosti:

Razširjena so bila gomilna grobišča z enim pokopom

Med izkopaninami je najdeno orožje za uničenje človeka: bojne sekire, sulice, bodala, meči; čelade, puščice, prsni sklepanci in sponke (konjeniki v vojaških formacijah), trikotno bodalo, bodalo (iz Goric), meči (Lavrica, Kranj, Žlebič pri Ribnici), mnoge sekire (Kamnik, Bled, Maribor), zakladne najdbe (Nizka Ostrovica)

-začasno prenehanje življenja, naselbin na Ptujskem gradu, Brinjevi gori, Rifniku, Ajdovski jami;

-opuščanje kolišč na Ljubljanskem barju (razen pri Preserju);

-ukinjanje kraških jamskih bivališč.

Strah pred nasprotnikom in novimi boji, ubijalskim orožjem in zahrbtnejšim vojevanjem sili ljudi h gradnji utrjenih pribežališč na vrhovih gričev.

Edina sprememba bronaste dobe je v oborožitvi, ki družbeno - ekonomske osnove ni načenjala. Mostiščarske naselbine nadaljujejo življenje tudi preko leta 1700 pred n. š., ki označuje pri nas konec bakrene dobe.

Izrazit zastoj v lončenini mostiščarske kulture:

1. Osrednjeevropska komponenta:

Pokopi v gomilah (severovzhodna Štajerska)

2. Indoevropska poteza

-pogrebni obredi, pokopavanja pod veliko zemeljsko gomilo, vloga izstopajočega posameznika v družbi.

-Starejša indoevropske plast ohranja skupine, ki pokopavajo svojce v skrčeni legi skeletov (Turnišče pri Ptuju, Bled).

3. Mediteranska poteza

-Izpopolnjene kulturne dosežke je prispevalo Podonavje.

Hiperprodukcija bronaste kovine povzroči naraščanje zalog in sili k širjenju na ozemlje drugih.

Silovite duhovne spremembe v 13. in 12. stoletju pred n. š. so sprožile medcelinske pretoke ljudstev in idej.

Iz srednje Evrope

Preko Slovenije v Padsko nižino in k naseljem pod prelazom Brenner. Prehod iz Švice v Italijo (bogata prekladališča ob ligurski obali). Upadi neustrašnih gusarjev iz

Propad staroegiptovske države 1166 pred n. š., ko so se ob obali Palestine proti Egiptu naselili Filistejci.

1. Najstarejšo plast založnih najdb postavljajo v 13. st. pred n. š. in nakazujejo prvi udar žarnogrobiščnih ljudi proti Vzhodnim Alpam (Bela pri Poljčanah, Zidani most, Pobrež na Koroškem, Črmošnjice pri Novem mestu, Udje pri Pijavi gorici, Tomišelj).
2. Močnejši naselitveni tok spričuje blizu 20 depojev

Starejši depoji so oblikovno enostranski. Poznajo sekire s plavutmi, sulične in puščične kosti.

Pri mlajših založnih najdbah je oblikovani zaklad pestrejši (depo iz Črmožišč pod Bočem)! Od takrat poznanih delovnih pripomočkov številčno prevladujejo srpi in orodja za obdelavo lesa. Opis nakazuje vzpon poljedeljstva na novih osnovah pridelave prehrambnih in krmilnih rastlin ter dotlej neznan razvoj tesarstva in stavbarstva.

Okoli leta 1000 pred n. š. se razmere ustalijo. Preneha se razkopavanje bronastih depojev. Prebovalci mirno zaživijo (naselbina v Ormožu). Sklepanje, da so naselbino leta 700 pred n. š. nenadno zapustili (ogromno drobnih najdb, nepoškodovanih ognjišč in bivalnih prostorov). Naselbina v Ormožu je doslej najbolj obsežno in podrobno raziskana žarnogorbiščna postojanka severnega Balkana. Ravninske obale Drave do Ruš, območje ob Muri do Gradca (Graz - Austrija). Naselitev strnjene skupine prebivalstva (velike žare, dvoročajne amfore, ornamentika na fibuli očalarki, igle).

Časovno in tipološko se ujemajo: grobišče v Dobovi, v Podravju, v okolici Ptuja in Maribora, v obsavskih postajankah, najdbe na grobiščih v Bršlinu pri Novem mestu, pokopi v Ljubljani in na Bledu.

 -Bogate so pokopavali pod mogočnimi gomilami. V zakladnih najdbah kovinskih predmetov je razvidno kopičenje viškov dobrin in oblasti v rokah posameznikov.

-Množica onih, ki so se komaj preživljali.

Protislovja sprožijo duhovno revolucijo. Preobrat je pripeljal do omike, ki jo imenujemo KULTURA ŽARNIH GROBIŠČ.

Najstarejši naselitveni val žarnogrobiščne kulture predstavlja naselje na Brinjevi gori pri Zrečah. Naselbina se je razširila po vsem vzhodnem pobočju. Ni posebnih obrambnih okopov. To je pravo višinsko najdišče z dokazano naselitvijo ob koncu bronaste dobe. Živeli so vse do Keltov.

Konec žarnogrobiščne kulture

Žarnogrobiščna civilizacija v ravninskem predelu Pomurja, Podravja in Posavja je doživela nenaden konec. V Ormožu so odkopali v zadnji ohranjeni plasti nedotaknjena ognjišča z vsem inventarjem, nepospravljenimi pripomočki in orodjem. Starinoslovci predpostavljajo, da so se prebivalci iz dokaj odprtega ozemlja umaknili na jugozahod (Križna gora, Tolmin, Škocjan). Povzamejo in razvijejo kulturo žarnih grobišč. Prebivalstvo mlajše stopnje si je tudi znotraj "Slovenije" in proti jugozahodu poiskalo varnejše kraje. Ni poznana selitev proti Koroški. Videti je, da je prišel naval prek Bosne in Posavine.

Sveža plemena so pritiskala in zaostrila življenjske razmere v zavarovanih ravninskih postojankah. Ustaljeni rodovi so se umaknili v višinske naselbine (nekropoli v Ljubljani in na Bledu). V obeh neprekinjeno življenje od 1000 - 600 pred n. š. Kaže nam postopno prodiranje žarnogrobiščne omike proti zahodu ter razvijanje lastnih oblik v tvarnem izročilu.

 Na blejskem grobišču: igla s čebulasto glavico, bikonične žare, manjše skodele z ročaji, fibule očalarke, železne zapestnice, žare.

 Najdbe z ljubljanskega grobišča: lončenina z ročaji, harfasta fibula, igle s kijasto glavo;

 vpliv dobovsko - srednje balkanskih sestavin: dvojno križana pasna sponka, polmesečne britve, ukrivljeni noži, velike ovratnice (tarkvesi)

 1.v moških grobovih: fibule očalarke s pentljo, igle z okroglasto glavico

 2.v ženskih grobovih: železne ovratnice, zapestnice, fibule s ploščatim locnjem, dvozankaste ločne fibule

-Mlajša plast žarnogrobiščne omike v osrednji Sloveniji je povezana s panonskim prostorom, od koder je prišel udar konjeniških ljudstev. Ta je po letu 750 pred n. š. prekinil žarnogorbiščno kulturo pri nas.

Nove kulturnozgodovinske province so že halštatske ali železnodobne omike. V Sloveniji nastaja prej kot v severnih in vzhodnih predelih Alp in pred Italijo. S Trako - Kimerijci je prišla v naše kraje vzhodnjaška konjska oprema.

Trako - Kimerijski sunek je prisilil naseljence na Dolenjskem, da so poiskali zavetje za okopi na gradiščih. Iz lege nekropol končne stopnje kulture žarnih grobišč na vzpetinah vidimo, da so v južni Sloveniji že zgodaj prešli na utrjene višinske naselbine.

-Žarna grobišča pomenijo znak etničnih sprememb o začetnem sožitju žganega in gomilnega pokopa.

-Nova žarnogrobiščna doba pomeni velikokrat presajanje razvitejših dobrin med potomce prebivalcev srednjebronasto - dobne kulture gomil.

-Iz Bosne prodirajoče navade pokopavanja v družinskih gomilah je zajelo Belo krajino, Dolenjsko in del Notranjske.

-Te šege v načinu pokopa so ostale v teh predelih še v naslednji železni dobi: na zahodu Veneti, na jugovzhodu morja in v Istri Histri, na Dolenjskem Iliri

Obred sežiganja človeškega telesa - stapljanja pokojnika s soncem je menjalo dotedanje predstave o zagrobnem verovanju:

1. V Rušah in v Ljubljani je značilno premočrtno širjenje od vzhoda na zahod (enakost in zapovrstnost pokopov, neglede na položaj, rod ali imetje umrlega).
2. Na dobovski nekropoli načrtna razdelitev grobiščnega prostora na družinske parcele z najstarejšim pokopom v sredini območja, določenega za familijo.

• Na pretežnem delu Slovenije nerazčlenjena družbena ureditev brez plemenskega središča.
• Gosto naseljeno Podravje dokazuje medrodovne stike in verjetne povezave v pleme.
• Osrednji politični nadzor nad velikim območjem in tudi enotna omika v deželah od Panonije do severne Italije.

poljedelstvo, živinoreja (govedo, svinje, ovce, koze, psi in tudi konji), ulov divjačine, ribolov, nabiralništvo, obrt, trgovina (neposredna, posredna), promet.

Negovane kmetijske površine so se ohranile: krčenja, kultiviranje krajine

1. V tisočletju se je število ljudi povečalo.
2. Zvišale so se zahteve preskrbe.
3. Izboljšano poljedeljstvo, živinoreja in obrt.
4. Uporaba ral, plugov, zimske zaloge hrane za ljudi in živali.
5. Lončarstvo, oblikovanje kovin v okrasne predmete.

Bronasta doba traja v Evropi približno od 1800 - 800 pr.n.š. Prva četrtina tisočletja je prehodna, to se pravi, da je ponekod že bronasta, drugod še eneolitik ali bakrena doba ali pa že prehaja v železno dobo. Potrebno je dodati, da se doba deli v zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo. Pozno navadno označujemo kot kultura žarnih grobišč.

Na Slovenskem zgodnja traja med 1700 - 900 pr.n.š., če preštejemo še prehod v železno dobo, pa do zadnjih desetletij pred letom 1700 pr.n.š. Šele uporabljanje brona (verjetno najprej prihaja iz Panonije) pomeni uveljavitev orodja in orožja, jih iz kamna ni bilo mogoče izdelovati (sekire, meči, bodala). Kamnito je postopno izginjalo iz uporabe. Nekaj pomena je izgubilo tudi lončarstvo. Povečana uporaba kovin je pospešila trgovino in rudarstvo, poveča se specializacija pri delu in premoženjske razlike v družbi.

Pod vplivom jadranskega kulturnega kroga se razvije kaštelirska kutura in pod vplivom srednjeevropske kulture gomilj, se razvije deloma samostojna kultura gomilj v vzhodnih Alpah. Obdobje eneolitika pa označuje ljubljanska kultura, ki ima vidno samostojno mesto - je samosvoj kulturni pojav.

V naselitvah vzhodnih plemen, ki so pretresale tudi naše kraje, se uveljavlja kultura grobnih gomil ali pokop mrličev pod velikimi gomilami. Ni enotnega mnenja, zakaj gre za spremembe v načinu pokopa. Skrita skladišča iz tega obdobja, ki so najdena, lahko pomenijo bege ljudi v nemirnih časih. V zadnjem obdobju bronaste dobe se uveljavi kultura žarnih grobišč. Nosilci te kulture so bili verjetno Veneti.

Okrog leta 900 pr.n.š. je prišla v naše kraje nova pridobitev - železo. Po treh stoletjih vzporednega pomena in uporabe sta si razdelila svojo veljavo in bron se okoli leta 700 pr.n.š. dalje uporablja bolj za nakit in posodo.

CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA 1979

Avtorske pravice pridržane - za podrobnejše informacije pišite na Matic.Koncan@guest.arnes.si ali pa na Lenart.Ambroz@guest.arnes.si

Raziskovalno nalogo sva naredila Matic Končan in Lenart Ambrož