Avtorske pravice pridržane - za podrobnejše informacije pišite na Matic.Koncan@guest.arnes.si ali pa na Lenart.Ambroz@guest.arnes.si

Raziskovalno nalogo sva naredila Matic Končan in Lenart Ambrož


Uvod

 

Za raziskovalno nalogo sva se odločila, ker sva hotela spoznati in proučiti, ter prikazati razširjenost in značilnost bronaste dobe.

Najdbe dokazujejo, da je velik del našega slovenskega prostora sodil v naselitveno območje nosilcev bronasto dobne kulture gomil in še bolj poznano kulturo žarnih grobišč. Slednja je zastopana v vseh obdobjih trajanja, časovno in krajinsko različno, bistvenih razlik v pokopu in pridatkih ni.

Najdbe naselbin in grobišča pa dajo sklepati o njihovem načinu življenja.

Raziskovalno nalogo sva opravila s pomočjo literature in delom v Narodnem muzeju. Velik del prazgodovinskega obdobja Slovenije, in sicer bronasta doba in kultura žarnih grobišč, je skromno raziskana do zadnje vojne. Po vojni se je kovinskim najdbam te dobe pridružilo odkrivanje naselbin gomilnih in skeletnih grobov. Še večji napredek je bil dosežen pri raziskovanju žarnih grobišč.

Pred sto leti je izkopano grobišče v Rušah, pred vojno obsežena odkritja lončenin in kovinskih predmetov v Mariboru in po vojni v Dobovi, Ljubljani, na Bledu, kar je poglobilo poznavanje dobe.


Bronasta doba

1800-800 pred našim štetjem

 

Spoznanje, da je baker, ki so mu dodali kositer, bistveno trši in koven, je vzpodbudilo množično uporabo nove zlitine - brona.

  

Bronastodobni zastoj v naselitvi

 

Osrednjeevropsko unjetiško in salzburško območje je bilo industrijsko in kulturno visoko razvito.

Takratne človeške združbe na slovenskem ozemlju pa polzijo zaradi zaprtosti v vse večjo zaostalost zaradi zaprtosti in nepovezanosti slovenskega ozemlja z ostalo Evropo..

Brez tovorništva rud in drugih dobrin je bilo gospodarstvo v naših krajih zelo prizadeto. Trgovanje je zamrlo. Onemogočen je bil stik s tehnološkim izkustvom in napredkom. Ljudje te dobe pri nas ohranjajo svojo omiko, doseženo v času mostišč. Obnavlja se mlajše kamenodobno pašniško - živinorejsko gospodarstvo, navezano na kulturo prebivanja v jamah.

  

Značajsko - vedenjske poteze prišlekov

 

Predmeti (ozke bojne sekire, sulice, meči, igle, keramične posode) so okusno, vestno izdelani, brez odraskov, oblikovano do skrajnosti podrejeni namembnosti:

Bronastodobni proizvajalec je bil premišljena in preračunljiva osebnost.

 

Premiki ljudstev v srednji Evropi

 

 

Razširjena so bila gomilna grobišča z enim pokopom

(Morje pri Framu, Brezje pod Brinjevo goro).

Med izkopaninami je najdeno orožje za uničenje človeka: bojne sekire, sulice, bodala, meči; čelade, puščice, prsni sklepanci in sponke (konjeniki v vojaških formacijah), trikotno bodalo, bodalo (iz Goric), meči (Lavrica, Kranj, Žlebič pri Ribnici), mnoge sekire (Kamnik, Bled, Maribor), zakladne najdbe (Nizka Ostrovica)

 

Dopolnilo vojaško - političnim dogodkom predstavlja:

-začasno prenehanje življenja, naselbin na Ptujskem gradu, Brinjevi gori, Rifniku, Ajdovski jami;

-opuščanje kolišč na Ljubljanskem barju (razen pri Preserju);

-ukinjanje kraških jamskih bivališč.

  

Nova pribežališča

 

Strah pred nasprotnikom in novimi boji, ubijalskim orožjem in zahrbtnejšim vojevanjem sili ljudi h gradnji utrjenih pribežališč na vrhovih gričev.

Edina sprememba bronaste dobe je v oborožitvi, ki družbeno - ekonomske osnove ni načenjala. Mostiščarske naselbine nadaljujejo življenje tudi preko leta 1700 pred n. š., ki označuje pri nas konec bakrene dobe.

Izrazit zastoj v lončenini mostiščarske kulture:

Prehodne oblike prevzema, poenostavlja, je grobe izdelave, nepravih oblik, skoraj neokrašena. Zahodna različica so vrčki z bunčicami (Brinjeva gora, Turnišče pri Ptuju, Pričice na Koroškem).

Le malo jih je preživelo razdejanje ob prihodu novega ljudstva z običajem pokopavanja svojih rajnih v gomilah.

 

Pokopavanje umrlih

 

  1. Osrednjeevropska komponenta:
  2. Pokopi v gomilah (severovzhodna Štajerska)

  3. Indoevropska poteza
  4. -pogrebni obredi, pokopavanja pod veliko zemeljsko gomilo, vloga izstopajočega posameznika v družbi.

    -Starejša indoevropske plast ohranja skupine, ki pokopavajo svojce v skrčeni legi skeletov (Turnišče pri Ptuju, Bled).

  5. Mediteranska poteza

Mediteranskemu prebivalstvu pripadajo naseljenci v jamah na Krasu in v Istri.

 

Bronasta doba v razvoju človeške družbe na območju Slovenije nima posebne vloge:

 

-Dejavniki so bili zarisani že s predhodnim izumom bakra.

-Izpopolnjene kulturne dosežke je prispevalo Podonavje.

-Izboljšave so prišle iz osrednjeevropskega prostora.
-Sredozemlje te kovinske ere ne oplaja.

 

Ženska noša

 

Prvič nastopi fibula - sponka. Za spenjanje oblačil nadomesti v ženski noši iglo. Fibula ima praktično okrasno vlogo, zato se njena oblika hitro spreminja in je arheologu v pomoč pri časovnem in kulturnem opredeljevanju gradiva.

K ženski noši sodijo poleg fibul (v tem času poznamo tudi ločne pozamenterijske, harfaste in očalaste tipe) tudi zapestnice, ovratnice in lasni obroči.

 

Moška noša

 

Moški zapenjajo svoja oblačila še naprej z iglami. Novost v njihovi noši je pasna sponka, nož in britev, ki nakazuje skrb za negovanje brade.

Pridevki v grobovih niso imeli le praktične vrednosti, ampak so označevali tudi položaj, ki ga je imel umrli človek v tedanji družbi. V pozni bronasti dobi so v Sloveniji moške pokopavali brez orožja. Bogatejši grobovi so vedno ženski.

Če je bil človek star trideset let, je bil že zelo star.

 

Medcelinski pretoki ljudstev

 

Hiperprodukcija bronaste kovine povzroči naraščanje zalog in sili k širjenju na ozemlje drugih.

Upadanje pridelka je dodatni razlog prostranim gibanjem ljudstev.

Silovite duhovne spremembe v 13. in 12. stoletju pred n. š. so sprožile medcelinske pretoke ljudstev in idej.

Iz srednje Evrope


v osrednje Podonavje (Češka, Lužice). Lužiška kultura podlaga staroslovanski omiki (je mnenje poljskih raziskovalcev).


Preko Slovenije v Padsko nižino in k naseljem pod prelazom Brenner. Prehod iz Švice v Italijo (bogata prekladališča ob ligurski obali). Upadi neustrašnih gusarjev iz


grško - jadranskega prostora.

  

  1. Prodori bojevitih nomadov

(pisani viri v središču današnje Turčije, Sirije in Egipta iz 1234 - 1220 pred n. š.).

 

Propad staroegiptovske države 1166 pred n. š., ko so se ob obali Palestine proti Egiptu naselili Filistejci.

 

Zakladne najdbe na Slovenskem

 

  1. Najstarejšo plast založnih najdb postavljajo v 13. st. pred n. š. in nakazujejo prvi udar žarnogrobiščnih ljudi proti Vzhodnim Alpam (Bela pri Poljčanah, Zidani most, Pobrež na Koroškem, Črmošnjice pri Novem mestu, Udje pri Pijavi gorici, Tomišelj).
  2. Močnejši naselitveni tok spričuje blizu 20 depojev

(Grabe, Hercegovščak, zaloge v nepristopnih grapah v Peklu pri Mariboru, Debeli vrh nad Podgradom, Gregor nad Gorico, skrite jame na Silovcu in na Krasu spravljene zakladne najdbe).

 

Starejši depoji so oblikovno enostranski. Poznajo sekire s plavutmi, sulične in puščične kosti.

Pri mlajših založnih najdbah je oblikovani zaklad pestrejši (depo iz Črmožišč pod Bočem)! Od takrat poznanih delovnih pripomočkov številčno prevladujejo srpi in orodja za obdelavo lesa. Opis nakazuje vzpon poljedeljstva na novih osnovah pridelave prehrambnih in krmilnih rastlin ter dotlej neznan razvoj tesarstva in stavbarstva.

Okoli leta 1000 pred n. š. se razmere ustalijo. Preneha se razkopavanje bronastih depojev. Prebovalci mirno zaživijo (naselbina v Ormožu). Sklepanje, da so naselbino leta 700 pred n. š. nenadno zapustili (ogromno drobnih najdb, nepoškodovanih ognjišč in bivalnih prostorov). Naselbina v Ormožu je doslej najbolj obsežno in podrobno raziskana žarnogorbiščna postojanka severnega Balkana. Ravninske obale Drave do Ruš, območje ob Muri do Gradca (Graz - Austrija). Naselitev strnjene skupine prebivalstva (velike žare, dvoročajne amfore, ornamentika na fibuli očalarki, igle).

 

Časovno in tipološko se ujemajo: grobišče v Dobovi, v Podravju, v okolici Ptuja in Maribora, v obsavskih postajankah, najdbe na grobiščih v Bršlinu pri Novem mestu, pokopi v Ljubljani in na Bledu.

 

Kultura žarnih grobišč

 

Duhovno vretje v Evropi - rojstvo žarnogrobiščne kulture

Socialno razlikovanje med pripadniki iste skupnosti je pripeljalo do hudih notranjih nasprotij:

 

a) bogati

b) množica siromakov

 

 -Bogate so pokopavali pod mogočnimi gomilami. V zakladnih najdbah kovinskih predmetov je razvidno kopičenje viškov dobrin in oblasti v rokah posameznikov.

-Množica onih, ki so se komaj preživljali.

 

Protislovja sprožijo duhovno revolucijo. Preobrat je pripeljal do omike, ki jo imenujemo KULTURA ŽARNIH GROBIŠČ.

Takratna navada je bila pokopavanje sežganih svojcev v planih nekropolah.

Po obsegu in videzu so skoraj določeni pridatki mrličem, ki so položeni v grobove v preprosto zemljo.

Najstarejši naselitveni val žarnogrobiščne kulture predstavlja naselje na Brinjevi gori pri Zrečah. Naselbina se je razširila po vsem vzhodnem pobočju. Ni posebnih obrambnih okopov. To je pravo višinsko najdišče z dokazano naselitvijo ob koncu bronaste dobe. Živeli so vse do Keltov.

 

Konec žarnogrobiščne kulture

 

Žarnogrobiščna civilizacija v ravninskem predelu Pomurja, Podravja in Posavja je doživela nenaden konec. V Ormožu so odkopali v zadnji ohranjeni plasti nedotaknjena ognjišča z vsem inventarjem, nepospravljenimi pripomočki in orodjem. Starinoslovci predpostavljajo, da so se prebivalci iz dokaj odprtega ozemlja umaknili na jugozahod (Križna gora, Tolmin, Škocjan). Povzamejo in razvijejo kulturo žarnih grobišč. Prebivalstvo mlajše stopnje si je tudi znotraj "Slovenije" in proti jugozahodu poiskalo varnejše kraje. Ni poznana selitev proti Koroški. Videti je, da je prišel naval prek Bosne in Posavine.

Sveža plemena so pritiskala in zaostrila življenjske razmere v zavarovanih ravninskih postojankah. Ustaljeni rodovi so se umaknili v višinske naselbine (nekropoli v Ljubljani in na Bledu). V obeh neprekinjeno življenje od 1000 - 600 pred n. š. Kaže nam postopno prodiranje žarnogrobiščne omike proti zahodu ter razvijanje lastnih oblik v tvarnem izročilu.

 

 Na blejskem grobišču: igla s čebulasto glavico, bikonične žare, manjše skodele z ročaji, fibule očalarke, železne zapestnice, žare.

 

 Najdbe z ljubljanskega grobišča: lončenina z ročaji, harfasta fibula, igle s kijasto glavo;

 

 vpliv dobovsko - srednje balkanskih sestavin: dvojno križana pasna sponka, polmesečne britve, ukrivljeni noži, velike ovratnice (tarkvesi)

 

Za naslednjo stopnjo so značilni pridevki:

 1.v moških grobovih: fibule očalarke s pentljo, igle z okroglasto glavico

 2.v ženskih grobovih: železne ovratnice, zapestnice, fibule s ploščatim locnjem, dvozankaste ločne fibule

 

Balkansko - bosenski vpliv v tem času na Dolenjskem in v Ljubljani:

-lončenina brez ročajev in okrasa,

-dvozankaste ločne fibule.

-Oblikovanje posebne kulturne province z jedrom v zahodni Sloveniji - izmenjava na prostoru od Zadra do Gardskega jezera.

-Mlajša plast žarnogrobiščne omike v osrednji Sloveniji je povezana s panonskim prostorom, od koder je prišel udar konjeniških ljudstev. Ta je po letu 750 pred n. š. prekinil žarnogorbiščno kulturo pri nas.

Nove kulturnozgodovinske province so že halštatske ali železnodobne omike. V Sloveniji nastaja prej kot v severnih in vzhodnih predelih Alp in pred Italijo. S Trako - Kimerijci je prišla v naše kraje vzhodnjaška konjska oprema.

Trako - Kimerijski sunek je prisilil naseljence na Dolenjskem, da so poiskali zavetje za okopi na gradiščih. Iz lege nekropol končne stopnje kulture žarnih grobišč na vzpetinah vidimo, da so v južni Sloveniji že zgodaj prešli na utrjene višinske naselbine.

Prehajanje žarnogrobiščne kulture v halštatsko železno dobo v 8. stol. pred n. š. oznanja poleg zakladnih najdb še obujanje starodavne šege s pokopi v gomilah tako v Slovenskih goricah, Beli krajni in na Dolenjskem. Bogati grobovi z meči in orožjem med pridatki, spričujejo nemirni čas in dokazujejo, da se je dotlej enotna družba jela razslojevati zaradi vse večjega uveljavljanja bojevnikov kot prvakov svojih plemen.

 

Pomen je za zgodovino našega ozemlja raznolik

 

-S prihodom novih prebivalcev je bil prekinjen zatišni razvoj srednje bronaste dobe.

-Žarna grobišča pomenijo znak etničnih sprememb o začetnem sožitju žganega in gomilnega pokopa.

-Nova žarnogrobiščna doba pomeni velikokrat presajanje razvitejših dobrin med potomce prebivalcev srednjebronasto - dobne kulture gomil.

-Mnogovrstne novine v duhovni in materialni kulturi.

-Ob koncu žarnogrobiščne dobe naseljujejo ljudje z obredom upepeljevanja mrličev zahodno Slovenijo in sosednjo Benečijo.

-Iz Bosne prodirajoče navade pokopavanja v družinskih gomilah je zajelo Belo krajino, Dolenjsko in del Notranjske.

-Te šege v načinu pokopa so ostale v teh predelih še v naslednji železni dobi: na zahodu Veneti, na jugovzhodu morja in v Istri Histri, na Dolenjskem Iliri

 

Nove ideologije in duhovne premene:

 

Mostiščarsko verovanje v plodnost - ženska.

Med ptujskimi izkopaninami moški spolni ud kot simbol razmnoževalne sile.

Sonce in ogenj - verovanje poljedelcev v plodnostnem ciklu.

Obred sežiganja človeškega telesa - stapljanja pokojnika s soncem je menjalo dotedanje predstave o zagrobnem verovanju:

 

-Upepeljevanje vodi k posmrtnemu izenačevanju pokojnika. Vrednost duha nad telesom.

-Pridodatki - predstave o neumrljivem duhu.

  

Izročilo kulture žarnih grobišč

 

  1. V Rušah in v Ljubljani je značilno premočrtno širjenje od vzhoda na zahod (enakost in zapovrstnost pokopov, neglede na položaj, rod ali imetje umrlega).
  2. Na dobovski nekropoli načrtna razdelitev grobiščnega prostora na družinske parcele z najstarejšim pokopom v sredini območja, določenega za familijo.

 

 

Najbolj usklajene in dognane oblike skupinske dejavnosti predstavljajo utrdbene naprave in njihovo postavitev.

 

Osnovne gospodarske dejavnosti:

poljedelstvo, živinoreja (govedo, svinje, ovce, koze, psi in tudi konji), ulov divjačine, ribolov, nabiralništvo, obrt, trgovina (neposredna, posredna), promet.

 

Negovane kmetijske površine so se ohranile: krčenja, kultiviranje krajine

-trebljenja pašnikov in njivskih predelov.

 

Splošna ocena obdobja kulture žarnih grobišč

 

Izenačevanje vloge posameznikov.

Skupinska last vseh viškov in enako družbeno kopičenje zvečane proizvodnje napredkov.

Vlaganje posameznikovega napora in bogatitev občih in splošnih potreb; ne v večanje osebne posesti.

Pokopi v preprostih grobnih jamah, poenotenih žarah, nerazčlenjeni pridati lončenini in v revnih kovinskih pridevkih.

  

  1. V tisočletju se je število ljudi povečalo.
  2. Zvišale so se zahteve preskrbe.
  3. Izboljšano poljedeljstvo, živinoreja in obrt.
  4. Uporaba ral, plugov, zimske zaloge hrane za ljudi in živali.
  5. Lončarstvo, oblikovanje kovin v okrasne predmete.

 


Zaključek

  

Bronasta doba traja v Evropi približno od 1800 - 800 pr.n.š. Prva četrtina tisočletja je prehodna, to se pravi, da je ponekod že bronasta, drugod še eneolitik ali bakrena doba ali pa že prehaja v železno dobo. Potrebno je dodati, da se doba deli v zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo. Pozno navadno označujemo kot kultura žarnih grobišč.

Na Slovenskem zgodnja traja med 1700 - 900 pr.n.š., če preštejemo še prehod v železno dobo, pa do zadnjih desetletij pred letom 1700 pr.n.š. Šele uporabljanje brona (verjetno najprej prihaja iz Panonije) pomeni uveljavitev orodja in orožja, jih iz kamna ni bilo mogoče izdelovati (sekire, meči, bodala). Kamnito je postopno izginjalo iz uporabe. Nekaj pomena je izgubilo tudi lončarstvo. Povečana uporaba kovin je pospešila trgovino in rudarstvo, poveča se specializacija pri delu in premoženjske razlike v družbi.

Poljedelstvo in živinoreja sta še vedno najpomembnejši panogi. Na Slovenskem so kovinske dobe imele še poseben pomen, ker gre za trajnejše naselitve in spreminjanje podobe pokrajine ali kultiviranja.

Pod vplivom jadranskega kulturnega kroga se razvije kaštelirska kutura in pod vplivom srednjeevropske kulture gomilj, se razvije deloma samostojna kultura gomilj v vzhodnih Alpah. Obdobje eneolitika pa označuje ljubljanska kultura, ki ima vidno samostojno mesto - je samosvoj kulturni pojav.

V naselitvah vzhodnih plemen, ki so pretresale tudi naše kraje, se uveljavlja kultura grobnih gomil ali pokop mrličev pod velikimi gomilami. Ni enotnega mnenja, zakaj gre za spremembe v načinu pokopa. Skrita skladišča iz tega obdobja, ki so najdena, lahko pomenijo bege ljudi v nemirnih časih. V zadnjem obdobju bronaste dobe se uveljavi kultura žarnih grobišč. Nosilci te kulture so bili verjetno Veneti.

Poselitev je iz te dobe premalo raziskana, najdišč je odkritih malo. Gostota poselitve je večja na Dolenjskem, v Podravju in ob Muri, v zgodnji bronasti dobi na Ljubljanskem barju in v srednji na Krasu. Nekaj več je znano o vrstah naselij od kolišč, kaštelirjev, višinskih naselij do naselij v ravnini. Bivalna kultura je zelo pestra.

Nekropole ali grobišča so pomemben vir podatkov ne le o odnosu do umrlih, ampak tudi o njihovih predstavah o posmrtnem življenju, verovanju, v njih se odraža družbeni položaj in razlike v bogastvu, ter družbene razmere. Razlike v pokopu odražajo spremembe v verovanju.

V kulturi žarnih grobišč so najdeni žrtveni darovi, ki jim pripisujemo pomen poselitvenih darov raznim božanstvom, demonom. Poleg zemlji so darovali tudi vodam. Drobni obeski, amuleti in figure na raznih predmetih, opredeljujejo njihovo verovanje (znaki sonca, lune).

Okrog leta 900 pr.n.š. je prišla v naše kraje nova pridobitev - železo. Po treh stoletjih vzporednega pomena in uporabe sta si razdelila svojo veljavo in bron se okoli leta 700 pr.n.š. dalje uporablja bolj za nakit in posodo.

 


LITERATURA

 

ZGODOVINA SLOVENCEV

CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA 1979

STRANI: OD 37 - 45

 

ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE 1.del

MLADINSKA KNJIGA 1987

STRANI: OD 388 - 391

 

STO LET ARHEOLOŠKIH RAZISKOVANJ V NOVEM MESTU

TONE KNEZ

NOVO MESTO 1990

STRANI: 62 - 65

V GEOMETRIČNEM SREDIŠČU SLOVENIJE

TISKARNA SLOVENIJA

ODBOR PROJEKT VAČE 83 JUNIJ 1994

 

MESTNI MUZEJ

LJUBLJANA

 

NARODNI MUZEJ

LJUBLJANA


Avtorske pravice pridržane - za podrobnejše informacije pišite na Matic.Koncan@guest.arnes.si ali pa na Lenart.Ambroz@guest.arnes.si

Raziskovalno nalogo sva naredila Matic Končan in Lenart Ambrož