























                L  u  d  w  i  g     V  a  n    BETTHOVEN


































         Beethoven je bil eden nem{kih najve~jih skladateljev.  Rodil

         se je 16. ali 17. decembra 1770. leta v Bonnu, umrl pa

         26.3.1827 na Dunaju. Njegov prvi u~itelj je o~e, ki je bil

         dvorski tenorist v Bonnu. Od kar nekaj Beethovenovih u~iteljev

         je najbolj znan G. Neefe, ki ga poleg kompozicije, igranja na

         klavir in orgle podu~i tudi v glasbeni zgodovini...

         V Bonnski glasbeni kapeli sodeluje `e od leta 1782. dalje kot

         orglist, nato ~embalist, nato pa 1789. letakot vilionist.


         V tem obdobju so nastale njegove prve klavirsko vokalne

         komorne kompozicije.  Leta 1792 odide na Dunaj, kjer {tudira

         Haydena, Schenka in ostale...


         Na Dunaju ostaja definitivno kot samostojen umetnik. Najprej

         zaslovi kot klavirski virtuoz in skladatelj. Med aristokrati

         je dobil mnogo pokroviteljev in prijateljev.


         Leta 1795 je izdal prva tri dela kot opuse.  S svojimi

         klavirskimi koncerti v Pragi 1796 in 1798 pridobiva vse ve~

         pokroviteljev...   Do leta 1800 sklada vglavnem samo dela

         klavir (sonate, violinske sonate...).


         Na vi{ku svojega ustvarjanja pa je za~el glu{eti.  1815 leta

         je zadnji~ igral, 1818 pa je `e dokon~no oglu{el. Sporazumeval

         se je pismeno. Izvedbo svojih del ni ve~ mogel sli{ati, a

         tisto kar je takrat skladal govori o njegovi enkratni galsbeni

         ustvarjalnosti, in o njegovi `elezni volji.


         Sam Goethe je zapisal potem ko ga je leta 1812 spoznal, da {e

         nikoli ni videl umetnika, ki bi imel toliko energije in



         mo~i...

         Beethoven je po Haydenu in Mozartu tretji in zadnji skladatelj

         Dunajske klasike.  Njegova dela temeljijo na osnovah

         demokracije, humanosti, svobode, umetni{ke iskrenosti, ter

         ljubezni do so~loveka...


         S pojavom Beethovena na meji med dvema stoletjema in z njegovo

         povsem originalno glasbo so odprejo nove poti...  Specifi~ni

         Beethovnski tematski aforizem , njegova cikli~na sonatna forma

         in njegov simfoni~ni stil so temelji na katerih gradijo

         umetnost romanti~ni umetniki, kot so Schubert in Mendelssohen

         in Schumann.


         ^eprav so v Beethovenovih delih romanti~ni elementi , in je

         njegova glasba postala izhodi{~e za romanti~na dela je on do

         konca ostal klasik.



         Njegova najpomembnej{a dela:

         - Poletna sonata


         - Vijolinska Sonata

         - 5 klavirskih in violinskih koncertov

         - 9 simfonij (3. Erotica, 5. v C molu, 6. Pastoralna, 7 v A

           duru...)

         - uverture (Coriolan, Lenora, Egmont

         - 17 godalnih kvartetov

         - 32 klavirskih sonat (Pateti~na, V mese~ini, Waldsteinova,

           Appassionata...

         - samospevi...


                                         Literatura: OP^A INCIKLOPEDIJA
                                                     Leksikon CZ