                              BAROK


Barok je umetnostni slog od konca 16. st. do srede 18. st. Najprej se je
pojavil v Italiji, od koder se je raz{iril, s precej{njimi pokrajinskimi
posebnostmi po vsej Evropi, npr. Trg sv. Petra v Rimu, gradova v Wurzburgu
in Versaillesu.

Glasba je kot {e nikoli prej postala dvorna glasba. To dvorno glasbo je
najsijajneje predstavila opera.

OPERA:

Opero so izna{li v Firencah, obogatili v Benetkah in v Rimu, v evropsko
svetovno silo pa povzdignili v Neaplu. Za to ima zasluge predvsem Alessandro
Scarlatti. Rodil se je v Palermu leta 1660, vendar je kmalu od{el v Rim,
kjer je {tudiral glasbo pri skladatelju Giacomu Carissimiju. @e pri 12.
letih je v rimskem teatru Kapranika z opero Dovzetni nesporazumi do`ivel
velikanski uspeh. [vedska kraljica Kristina, ki se je umakinila v ve~no
mesto, ga je poimenovala za svojega kapelnika. Pet let kasneje, leta 1684,
ga je poklical v Neapelj podkralj Gaspar de Haro, markis Caprio in ga
postavil za kraljevega kapelnika; na tem mestu je ostal 18 let in napisal 38
oper ter drugih glasbenih del. Imel je monopol nad italjanskimi gledali{~i,
predvsem glede obsega reportoarja, saj so uprizorili najmanj 115 njegovih
oper.
Umetnost Scarlattija je v operi in komorni kantati na{la svoj vrhunski
izraz. Velika mno`ina njegovih del pri~a ne le o slavi, ki jo je u`ival za
`ivljenja, ampak tudi o {tevilnih naro~ilih, ki so dobesedno de`evala nanj.
Zaradi dru`benega polo`aja in mesta v rimskem okolju pa se je moral
ukvarjati s cerkveno glasbo. Muzikologi so razdelili Scarlattijeve motete na
dva dela: na moderen slog, ki je `ivahen oseben glasbenikov slog in na stari
slog, ki ga je Scarlatti sam opisal kot 'palestrinski slog'.
Moteti so napisani za najrazli~nej{e vokalne zasedbe od najpreprostej{ih
(glas, violini in continuo) do zasedb {irokih razse`nosti (npr. 8 glasni Tu
es Petrus z orgelsko spremljavo).
Scarlatti je bil pretanjen poznavalec glasov: petja ni uporabil za {irjenje
in bogatitev vsebine besedila ampak mu je dal pravo glasbeno vrednost, tako
da je povdaril nekatere besede v izrazno virtuoznih odlomkih. Se pravi, da
so bile njegove opere predvsem pevske. (C) Vide & Hribar


Barok delimo na 3 obdobja, in sicer:
                                                         
Zgodnji barok (1580-1630)
Srednji barok (1630-1680)
Pozni barok   (1680-1730)


ZGODNJI BAROK:

Za zgodnji barok je zna~ilno ostro nasprotovanje kuntrapunktu in silovita
interpretacija besedil. Priljubljena postane disonanca. V renesansi
prevladujo~o intervalsko harmonijo zamenja akordska. Zgodnji barok je
prevzel mnogo oblik resenan~nih oblik (madrigal, motet, canzono, ricercar,
sonato, toccato in razli~ne plese ter variacije).

kontrapunkt:    latinsko 'nota proti noti' to pomeni ve{~ina so~asnega
                vodenja dveh ali ve~ samostojnih melodij

interpretacija: razlaga ne~esa, tolma~enje npr. besedila, izvedba glasbenega
                dela

disonanca:      napeti, ostro sozvo~je, ki ne zveni prijetno

interval:       vi{inska razdalja med dvema tonoma

harmonija:      so~asno zvenenje najmanj 3. tonov

akord:          sozvo~je najmanj 3. razli~no visokih tonov

madrigal:       ime in oblika mnogoglasne ali enoglasne skladbe na posvetno,
                ljudsko ali latinsko besedilo, nastal v 14. stoletju

motet:          oblika mnogoglasne skladbe na lat. nabo`no besedilo

canzono:        romanska ilirska pesemska oblika, sestavljena iz 5-10 enako
                grajenih kitic, najve~krat po 13 verzov, obi~ajno
                enajstercev

ricercare:      polifona instrumentalna glasba

sonata:         v 16. do srede 18. st. skladba za pihala in godala kot
                nasprotje tokati

toccato:        od konca 16. do sred. 17 st. skladba za in{trumente s
                tipkami kot nasprotje kantati in sonati

variacija:      ime in oblika skladbe(stavka) v kateri sledi temi niz njenih
                spremenjenih ponovitev


Skladatelji zgodnjega baroka:

MONTEVERDI Claudio (1567-1643)
Italijanski skladatelj, eden izmed najpomembnej{ih skladateljev, zgodnjega
baroka; bil je glasbenik v slu`bi mantovskega vojvoda in kapelnik cerkve sv.
Marka v Benetkah; operni slog in vokalno glasbo je obogatil s {tevilnimi
novimi izraznimi sredstvi. Dela: OPERE (Orfej, Ariana, Kronanje Pompeje) in
devet knjih posvetnih madrigalov, ma{e, idr.

JOHANN SEBASTIAN BACH (1685-1750)
Johann se je rodil 21. marca 1685. leta v pokrajini severno od Bavarske v
mestu Eisenachu. Ko mu je bilo 9 let, mu je umrla mati, leto zatem pa tudi
njen mo`. @ivet je {el k starej{emu bratu Johannu Christophu, organistu
cerkve sv. Mihaela v Ohrdurfu, kjer je pel v zboru. Ko je mladi Bach pod
bratovim vodstvom kon~al {olsko in glasbeno izobra`evanje, bi lahko postal
profesionalec, ko mu je u~itelj Herda ponudil mesto zbornega pevca v
luternatski cerkva sv. Mihaela v Luneburgu v severni Nem~iji. Bach, ki mu je
bilo tedaj 13 let je imel ~ist sopran in je pritegnil pozornost Georga
Bohma, ki je odigral pomembno vlogo v njegovem orgelskem izobra`evanju ter
ga spoznal z Monteverdijevimi, Schuzovimi in Carissimijevimi deli. Na
mladega Bacha pa ni vplival samo Boch, temve~ tudi Johann Raiken velik
profesor orgel. Leta 1703 so ga imenovali za violinista na Weimarskem dvoru.
Z 18. leti se je vrnik v rojstno Turingijo in s seboj prinesel bogate
izku{nje. Na Bacha so vplivali francoski in{trumentalisti na lunebur{kem
dvoru. Zato je Bach vedno navdu{eno poslu{al francoske melodije.
Njegova najpomembnej{a dela so: Branderbur{ki koncerti, Sonate za violino,
Suite za violon~elo, sonate za flavto, Simfonije, Invencije...
Bach je umrl preden je kon~al veliko `ivljensko delo Umetno fuge, polno tihe
meditacije na ravni ~istega uma, kot, da bi skladatelj odslej `ivel v svetu,
kontemplacije(poglobljenega opazovanja).



SREDNJI BAROK:

Pojavi se balcenato, spevna in relativno preprosto vokalna melodija v 3
dobnem taku brez ~ezmernega okrasja. Nekdanji stari tonski na~ini so se v
veliki meri umaknili duru in molu, s tem pa se mo~no omeji svobodna raba
disonance. Ob operi stopita v ospredje vokalni obliki oratorij, ter duhovna
kantata. [tevilo odsekov v glasbenih formah se zmanj{uje, a pri tem naraste
njihov obseg, tako da se `e pribli`ujejo stavkom.

oratorij:       ime in oblika velike ve~stav~ne skladbe za vokalne soliste,
                zbor in orkester, epske dramati~ne vsebine

kantata:        od konca 16. do srede 17. st. skladba za petje, kot
                nasprotje sonati, toccati

stavek:         povezava dveh fraz v dopolnjujo~o se muzikalno celoto


Skladatelji srednjega baroka:

HANDEL, Georg Friedrich (1685-1759)
Nem{ki skladatelj ob Bachu najbolj izrazit predstavnik baroka. @ivel in
ustvarjal je ve~i del v Londonu, tako, da ga angle`i {tejejo k svojim
skladateljem. Do leta 1717 je bil violinist, organist in kapelnik v Nem~iji
od leta 1720 direktor kraljevske glasbene akademije v Londonu; v prvem
ustvarjalnem obdobju se je posvetil predvsem opernemu ustvarjanju,
komponiral pa je tudi komorne skladbe, koncerte, kantate, psalme idr. Opere,
ki jih je Handel ustvarjal po izvoru italijanski opere - seria (Almira,
Rodrigo, Rinaldo, Teseo, Radamisto, Julij Cezar, Arianna, Arminio, idr.), so
polne dramatike izrazite melodike; {e prav posebno pa je znamenit kot
skladatelj in refomator oratorija saj mu je dal monumentalno, vokalno -
orkestralno obliko in ga izdvojil iz ~isto cerkvene glasbe. V zgodovini
glasbe je zapisan, prav te oratorijske, kompoziciske zvrsti. Ustvaril je
okoli 30 oratorijev (Ester, Deborah, Saul, Izrael v Egiptu, Messiah, Samson)



PURCELL Henry (1658-1695)
Najpomembnej{i angle{ki skladatelj, organist, v westminstrski katedrali in
dvorni kapeli, skladalj je operne, himne, ode, cerkveno glasbo, skladbe za
virginal, skladbe in drugo. Njegove najbolj znane opere so Didona in Enej,
Vilinska kraljica, Kralj Arthur idr.


LULLY Jean Baptiste (1632-1687)
Francoski skladatelj, violinist in dirigent italijanksega rodu; za~etnik
francoske opere; na francoskem dvoru je postal ~lan dvornega orkestra; bil
je ljubljenec Ludvika 14. Ter najbolj upo{tevan skladatelj in dirigent te
dobe. Sodeloval je z Molieron kot skladatelj, baletnik in igralec. Dela:
OPERE (Les Fetes de l' Amour et de Bacchus, Psyche), BALETI (Zmaga ljubezni,
Dan miru), CERKVENA GLASBA idr.



POZNI BAROK:
Skladatelji spet svobodneje in izdatnej{e uporabljajo kromatiko in
disonanco, mo~no se ramakne kontrapunkt, in{trumentalna glasba dose`e
sijajen razcvet. Dokon~no je izvedena ostra delitev med arijo in
recitativom.

kromatika:      zaporedje s prestavnimi znaki zvi{anih ali zni`anih tonov
                (akordov), ki spreminjajo zna~ilnosti tonalitete
tonaliteta:     zna~ilni harmonski pojavi znotraj enega tonskega na~ina
arija:          spev za vokalnega solista z orkest. spremljavo v operi,
                kantati, itd.

recitativ:      na~in petja, ki posnema ritem povdarke in melodiko govora


Skladatelji poznega baroka:

VIVALDI Antonio (1687-1741)
Italijanski skladatelj in duhovnik; eden najpomembnej{ih baro~nih
skladateljev. Napisal je 23 simfonij, 447 in{trumentalnih koncertov, 49
oper, ter oratorije, kantate in sonate, ter cerkvene skladbe. Najpomembnej{i
so njegovi violinski koncerti.


TELEMANN Georg Philipp (1681-1767)
Nem{ki skladatelj in dirigent, priljubljen organist in dvojni koncertni
mojster, eden najpomembnej{ih predstavnikov nem{ke operne ustvarjalnosti, v
18 st. in pobudnik za izdajo prvega glasbenega ~asopisa v Nem~iji. Njegovo
`ivljensko delo je ob{irno. Napisal je 44 oper (Pimpinone, Miriways, Don
Quichotte), uverture, okoli 100 suit, veliko kantat, {tevilna orkestralna
dela, fuge itd.




Copyright (C) 1996, Marko Vide & Miha Hribar
Viri: Leksikon, Veliki skladatelji na{e dobe, Mala splo{na enciklopedija

Datoteko lahko poljubno kopirate dokler je na kakrsnikoli nacin ne
spremenite. Ce jo boste potem kopirali se srecamo na sodiscu!




















