olski center Breice
Trg izgnancev 14
8250 Breice























Breice, maj 1998
ALE IKAR, 2.F
Mentor: prof. Mojca Ogorelc












Kazalo

Uvod

Stran
3.
Pojem kriminalitete

4.
Kriminologija

4.
Kriminalna politika

4.
Kriminalistika

5.
Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje

5.
1. Smrtna kazen

5.
2. Kazen zapora

6.
3. Denarna kazen

6.
4. Zaplemba premoenja

7.
Dokazi

7.
Ekonomski kriminal

7.
Mafija

8.
Mafiologija

8.
Genocid

8.
Elementi genocida

9.
Vojna hudodelstva in kritve zakona ter obiajev v vojni

10.
Viri vojnega prava

10.
Vojna hudodelstva: hude kritve enevskih konvencij iz leta 1949 in Protokola I

11.
Mednarodne institucije, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in z mednarodnim kazenskim pravom

12.
Organizacija zdruenih narodov (OZN)

12.
Regionalne mednarodne organizacije

15.
Mednarodne nevladne organizacije

17.
Mednarodne policijske organizacije

17.
Interpol

17.
Europol

17.
Druge mednarodne policijske organizacije

18.
Mednarodno policijsko zdruenje (IPA)

18.
Mednarodno zdruenje policijskih efov (IACP)

18.
Zdruenje efov kriminalistinih laboratorijev

18.
Droge

19.
Literatura

20.
Zakljuek

21.
Priloge

22.


UVOD

Ime mi je Ale ikar in obiskujem 2. Letnik Ekonomske srednje ole Breice. Za to seminarsko nalogo sem se odloil zato, ker e dolgo hoem izvedeti podrobnosti o kriminalu, ampak ne zato, da bi tudi sam postal kriminalec. Seminarske naloge e nisem pisal, zato upam, da je narejena dobro in se e vnaprej opraviujem zaradi slovninih napak, katerih upam, da ni veliko. Moja seminarska naloga vsebuje razlage o tem, kaj je to kriminal, vede, ki se ukvarjajo z njim, vrste kazni, ki se izrekajo za kazniva dejanja, malo opisuje tudi mafijo in genocid in nekatere institucije, ki se ukvarjajo s prouevanjem in prepreevanjem kriminala.
Ker nimam veliko smisla za pisanje, bom kar zael s seminarsko nalogo:

































POJEM KRIMINALITETE

Med negativnimi, ali, kot smo jim tudi rekli, socialnopatolokimi pojavi, je vselej pritegovala posebno pozornost kriminaliteta. Ta pojem uporabljamo v splonem pogovornem jeziku za skupek vseh tistih ravnanj ljudi, ki napadajo ali ogroajo temeljne vrednote loveka, kot so njegovo ivljenje in telesna nedotakljivost, njegove svoboine in pravice, njegovo premoenje in varnost, kakor tudi temeljne drubene vrenote, kot so drubena ureditev, varnost drave in njene najpomembneje institucije; vse to so namre sploni drubeni okviri, v katerih lovek, kot posameznik, sploh more uveljavljati in uivati tiste dobrine, svoboine in pravice, ki mu jih pravni red priznava.
Gre torej najprej za tista dejanja, ki jih v danih razmerah tejejo v kaki dravi za loveka in za drubo najbolj odljiva in nevarna, asocialna in antisocialna, kar prav dobro oznaujeta tudi naa izraza za kriminaliteto; zloinstvenost ali hudodelnost.

KRIMINOLOGIJA

Glede na to, da je kriminaliteta poseben drubeni in individualen pojav, ki se giblje po svojih posebnih zakonitostih, se z njo ukvarja posebna znanstvenoraziskovalna disciplina, ki pa ima razlina imena. Nekateri jo imenujejo kriminologija, so pa mona tudi druga imena, kot npr. znanost o kriminaliteti ali tudi kriminalna znanost (science criminelle). Po naem pojmovanju je kriminologija kar primerno ime za znanstveno raziskovalno disciplino, ki ji je predmet kriminaliteta kot drubeni in individualen pojav. Kakor kazensko pravo ne more mimi kriminologije, ki je preteno sicer nepravna znanost, tako tudi kriminologija ne more mimo kazenskega prava, saj kazensko pravo in e ire kaznovalno pravo doloata, katero ravnanje je kaznivo, in tako tudi temeljno enoto njenega opazovanja in preuevanja.

KRIMINALNA POLITIKA

Kriminalna politika kot teorija se ukvarja predvsem z vpraanjem, kako in s katerimi sredsvi naj se druba, v skladu s svojo drubenopolitino ureditvijo in z upotevanjem stopnje drubene materialne in duhovne razvitosti, narave njene drubenopolitine ureditve, stanja kulture, obiajev in drugih svojih posebnosti najsmotrneje bojuje zoper kriminaliteto. Toda kriminalna politika se ne ukvarja samo z zatiranjem kriminalitete, z represijo, temve tudi s prouevanjem sistema primernih ukrepov za njeno prepreevanje.







KRIMINALISTIKA

Na kratko lahko opredelimo kriminalistiko kot znanstveno disciplino in praktino dejavnost, ki se ukvarja s pojavnimi oblikami kaznivih dejanj, s sredstvi za njihovo odkrivanje in z odkrivanjem in identifikacijo storilcev. Lahko reemo, da je to znanost o policiji in se zato vasih tudi imenuje tako (police scientifique, police science). Kriminalistika ima poseben pomen za kazenski postopek, ker je njena naloga, da poskrbi za razjasnitev dogodka, ki utegne biti kaznivo dejanje, za zavarovanje sledov, da poie storilca ali ga identificira in podob


VRSTE KAZNI IN POGOJI ZA NJIHOVO IZREKANJE

1. SMRTNA KAZEN

Smrtna kazen posega v najpomembnejo lovekovo dobrino, v njegovo ivljenje, in pomeni najhujo kazen. e presojamo pogostnost kaznivih dejanj, za katera je bila smrtna kazen predpisana, v daljih asovnih obdobjih, vidimo, da je bila v starejih pravnih virih predpisana pogosteje kot danes in da je razvoj kazenskega prava v bistvu postopno omejeval njeno uporabo, To pa velja le za tista obdobja v noveji zgodovini, ki so bila relativno mirna. Kot ukrep, ki je praviloma predpisan za izjemne primere, je bila smrtna kazen pogosteje predpisana in pogosteje izreena v kriznih situacijah, kakor so npr. obdobja vojne, vojne nevarnosti ipd.
Pogoji za izrekanje smrtne kazni:
1. Ne sme se predpisati kot edina glavna kazen, temve vedno le alternativno s kaznijo zapora. Taken nain predpisovanja smrtne kazni je poznala jugoslovanska kazenska zakonodaja e od 1951. Leta dalje.
2. Smrtna kazen se sme izrei le za najhuje primere hudih kaznivih dejanj, za katere je predpisana z zakonom.
3. Smrtna kazen se ne sme izrei zoper mladoletnika niti zoper noseo ensko.
4. Zoper polnoletno osebo, ki ob storitvi kaznivega dejanja e ni dopolnila 21 let, se sme izrei smrtna kazen le za kazniva dejanja zoper temelje samoupravne drubene ureditve in varnosti RS, za kazniva dejanja zoper lovenost in mednarodno pravo in za kazniva dejanja zoper oboroene sile RS. Takni osebi se torej ne more izrei smrtna kazen za kaznivo dejanje, ki je doloeno z republikim ali pokrajinskim kazenskim zakonom.
5. Kazenski zakon RS predpisuje smrtno kazen za kaznivo dejanje kvalificiranega umora.
Smrtna kazen se izvri z ustrelitvijo, navzonost javnosti je izkljuena. Smrtna kazen se ne sme izvriti, preden se ne ugotovi, da ni v teku postopek zaradi izrednega pravnega sredstva in da ni razveljavljena ali z amnestijo ali s pomilostitvijo zamenjana z drugo kaznijo. Prav tako se ne sme izvriti nad obsojencem, ki je telesno ali duevno hudo bolan, in ne nad noseo ensko.



2. KAZEN ZAPORA

Kazen zapora sodi med prostostne kazni, ki zavzemajo v veini sodobnih kazenskopravnih sistemov poglavitno mesto. Poleg smrtne in telesnih kazni je to ena najstarejih oblik kazni, ki se je zaela v vejem obsegu uporabljati v devetnajstem stoletju. Stareji pravni viri poznajo dokaj veliko tevilo razlinih prostostnih kazni, ki so se razlikovale med seboj predvsem po nainu izvritve. Z razvojem drube nasploh in kazenskega prava se pojavi tenja, da bi se tevilo vrst prostostnih kazni zmanjalo. Zakon dopua, da se pri naklepnih kaznivih dejanjih, kjer je za temeljno obliko predpisana kazen zapora 15 let, lahko za hude oblike tega dejanja predpie kazen zapora 20 let. Zapor se lahko izreka na cela leta in cele mesece, do 6 mesecev pa tudi na cele dni.

3. DENARNA KAZEN

Denarna kazen sodi med premoenjske kazni, ki so se razvile iz odkodnine rtvi kot posebne kazni in so se uporabljale zelo pogosto. Od zaetka dvajsetega stoletja se je v teoriji mnogo razpravljalo o njihovi uinkovitosti in upravienosti. Eden poglavitnih ugovorov zoper denarno kazen je bil ta, da ne prizadene vseh ljudi enako - za tistega, igar premoenjski poloaj je slab, pomeni denarna kazen mnogo huje breme kot za tistega, ki je premoen. Denarna kazen  tudi ni osebna, ker ne prizadene samo obsojenca, marve tudi druge lane njegove oje druine, ki pridejo zaradi plaila denarne kazni v slabi gmotni poloaj. Denarna kazen je lahko glavna ali stranska kazen. Kot glavna se sme izrei samo, kadar je predpisana za posamezno kaznivo dejanje. Kot stranska pa se lahko izree tudi, e ni predpisana, in sicer za kazniva dejanja, ki storjena iz koristoljubnosti, e je sodie izreklo kot glavno kazen zapor. Zapor kot nadomestna kazen za neizterljivo denarno kazen ne sme biti dalji od 6 mesecev. e obsojenec plaa del denarne kazni, se spremeni v zapor samo preostanek zneska; e med prestajanjem zaporne kazni plaa e ta ostanek, se izvrevanje zapora ustavi. Denarna kazen se ne sme izterjati po obsojenevi smrti.













4. ZAPLEMBA PREMOENJA

Zaplemba premoenja pomeni odvzem premoenja brez povraila in sodi tako kot denarna kazen med premoenjske kazni. Obsojenevo premoenje preide pri tem v drubeno lastnino z vsemi pravicami in obveznostmi in zaplemba ima naravo stvarne pravice - v nasprotju z denarno kaznijo, ki je temelj za obligacijsko razmerje med obsojencem in dravo. V zgodovini kazenskega prava je bila ta kazen pogosta in se je praviloma uporabljala pri politinih kaznivih dejanjih. Kazni zaplembe premoenja danes oitajo, da je nepravina in zlasti, da je mogoe cilj, ki ga sicer zasleduje, dosei z drugimi kazenskopravnimi ukrepi, predvsem z odvzemom protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kazen zaplembe premoenja se sme izrei, e je ta kazen izrecno predpisana, in samo kot stranska kazen. Sodie jo lahko uporabi, e je izreklo kot glavno kazen zapor najmanj treh let. eprav je monost uporabe kazni zaplembe premoenja - lot vidimo - precej pogostna, je ta kazen v praksi naih sodi redka. Postopek za izvritev kazni zaplembe premoenja doloa zakon o izvrevanju kazenskih sankcij.

DOKAZI

e ni drugega je silna potronja oblastnih storitev v korist mafije dokaz za mono podzemno mafijsko aktivnost. Dokaz je, na primer, nepriljubljenost SDK v reimskih krogih.
Dokazi so enostavni ali logini. Enostavni dokaz je ko nekoga dobi in flagranti, logini pa kadar postavi hipotezo in jo napolni z dejstvi, ki jih hipoteza pojasnjuje. Za potrebe boja proti mafiji je uinkovita le druga metoda.

EKONOMSKI KRIMINAL

Po angleko: economic crime. Za razliko od goljufije, ki makroekonomista ne zanima, gre za makroekonomsko kategorijo, ki bi ga morala zanimati. Posebno, kadar je sokrivec tega zloina dravni aparat, ki bi ga moral preganjati.












MAFIJA

Splona oznaka in sinonim, najprej za organiziran navadni kriminal, pozneje pa za organiziran finanni kriminal, vse bolj pa za dravni ekonomski kriminal, po analogiji z dravnim terorizmom.
Mafijska zdruba se za dosego ciljev ne poslouje sredstev, ki so dostopna vsem enako v pravni ureditvi, ampak uporablja kriminalne blinjice, ker to lahko stori nekaznovano. Tako lan mafije ni tak, ki je v neki temni sobi prisegel z zavezanimi omi, ampak tak, ki lahko nekaznovano izvaja kar je za druge kaznivo.
Z mafijo bi pospravila demokracija. Za to pa e zdale ne zadostuje formalna demokracija ali strankarski pluralizem, pa pa le taka demokracija, ki omogoa tudi ekonomsko svobodo tistih drugih, ki niso lani mafije.

MAFIOLOGIJA

Od leta 1960 je to akademski predmet s podroja sociologije, drubenih znanosti in zgodovine, ki raziskuje izvor, ustroj in delovanje organiziranega kriminala.

GENOCID

Genocid ali slovensko rodomor je kaznivo dejanje po mednarodnem pravu v skladu s Konvencijo o prepreevanju in kaznovanju hudodelstva genocida. Konvencija je bila soglasno sprejeta na zasedanju Generalne skupine OZN dne 9. decembra 1948 in je zaela veljati 12. januarja 1951. Podpisnice konvencije doloajo oz. potrjujejo, da je genocid kaznivo dejanje po mednarodnem pravu. Kaznivo dejanje genocida stori, kdor z namenom, da bi popolnoma ali deloma uniil kakno narodnostno, etnino, rasno ali versko skupino:
a) pobija njene lane;
b) povzroa hude telesne ali duevne pokodbe lanom skupine;
c) namerno spravi skupino v kake ivljenjske razmere, ki vodijo k njenem popolnem ali delnem pokonanju;
d) uporabi ukrepe, ki so namenjeni prepreevanju rojstev med lani skupine;
e) prisilno preseli otroke skupine v neko drugo skupino.
Po konvenciji so kaznivi tudi zarota za storitev genocida (ang. Conspiracy to commit genocide), neposredno in javno pozivanje k storitvi genocida, poskus genocida in udeleba pri genocidu. V teoriji je hudodelstvo genocida soglasno obravnavano kot klasini delictum juris gentium, kar ga uvra ob bok najstarejim kaznivim dejanjem po mednarodnem pravu, kot so: piratstvo, vojna kazniva dejanja ali trgovina s sunji. Storilce teh kaznivih dejanj morajo drave obravnavati kot sovranike vsega lovetva (hostes humani generis). V skladu z univerzalnim naelom jih lahko kazensko preganja katerakoli drava.



ELEMENTI GENOCIDA

Hudodelstvo genocida je mo storiti tako v asu vojne kot v mirnem asu. To ga razlouje od hudodelstev zoper lovenost, ki jih je mogoe, skladno z nrnberkim statuom, storiti le v povezavi z vojno. Pomembno je, da konvencija o genocidu izrecno prebila it nacionalne suverenosti, saj predvideva monost, da pooblaeni organi OZN, na predlog katerekoli izmed podpisnic, aktivno poseejo v dogajanje v neki dravi 8na primer v obliki humanitarne intervencije) v primeru, ko pride do genocida prima faciae. eprav je v literaturi mednarodnega javnega prava narava oboroene mednarodne humanitarne intervencije sporna, gre verjetno za potencialno najbolj uinkovit kontrolni mehanizem za prepreevanje tega kaznivega dejanja v asu storitve.
































VOJNA HUDODELSTVA IN KRITVE ZAKONA TER OBIAJEV V VOJNI

VIRI VOJNEGA PRAVA

Vire vojnega prava tradicionalno delimo na:
1.) Haako pravoali pravo vojne v ojem smislu, ki doloa minimalna pravila bojevanja in pojme, kot so nevtralnost, okupacijain podobno. Doloa tudi pravice in dolnosti strani v spopadu v asu vojnih operacij in omejuje sredstva za prizadejanje kode nasprotni strani. Sem uvramo:
a) poglavitne haake konvencije iz leta 1899, ki so bile nadomeene in dopolnjene s haakimi konvencijami iz 1907. Leta;
b) haaka pravila o vojskovanju v zraku iz leta 1923;
c) mednarodne konvencije, ki se nanaajo na posamezna oroja.
2.) enevsko pravooziroma tudi humanitarno pravo neve, ki varuje rtve oboroenega spopada, vojne ujetnike, ranjene, bolne, brodolomce, civilne osebe in osebje, ki skrbi za rtve oboroenih spopadov (medicinsko osebje, pripadniki rdeega kria itd.). V to skupino uvramo:
a) enevske konvencije iz let 1864, 1906 in 1929, ki jih danes nadomeaji in/ali dopolnjujejo
b) enevske konvencije iz leta 1949 (skupno 4). Pogojno tejemo v to skupino tudi Protokol I k enevskim konvencijam iz leta 1949, ki je bil sprejet leta 1977.
Tako celotno haako in vse tiri enevske konvencije iz 1949. Leta, po veinskem mnenju pa tudi Protokol I (k enevskim konvencijam iz leta 1949), danes predstavljajo jus cogens, to je peremptorne norme, za katere v skladu z Dunajsko konvencijo o pravumednarodnih pogodb (1969) velja, da jih je sprejela in priznala vsa mednarodna skupnost drav kot norme, od katerih ni dovoljen noben odmik in jih ni mogoe spremeniti drugae kot z novo normo splonega mednarodnega prava enakega znaaja.















VOJNA HUDODELSTVA: HUDE KRITVE ENEVSKIH KONVENCIJ IZ LETA 1949 IN PROTOKOLAI

Vojna hudodelstva oz. hude kritve enevskih konvencij in Protokola I (ang. grave breaches, fr. infractions graves) so nateta v:
- 50. lenu I. enevske konvencije,
- 51. lenu II. enevske konvencije,
- 130. lenu III. enevske konvencije,
- 147. lenu IV. enevske konvencije in v
- 85. lenu Protokola I k enevskim konvencijam.
Vonjo hudodelstvo lahko stori astnik, uradnik ali druga oseba, pooblaena, da deluje za ali v imenu vlade ali oblasti ene od strani v oboroenem spopadu ali slubuje tej vladi ali oblasti v civilni ali vojaki vlogi. Doloene hude kritve so take narave, da lahko kot kritelji nastopajo tudi civilne osebe, nekatere hude kritve pa nujno implicite predpostavljajo politino odloitev na ravni vlade oziroma najvijega organa odloanja. Po drugi strani so lahko storilci hudih kritev tudi civilisti, ki nimajo uradnega stausa.
Ne glede na nacionalnost ali civilni status storilca ali drugih, ki so bili pri vojnem hudodelstvu udeleeni, ga ukazali, izzivali ali spodbujali k storitvi, in ne glede na kraj storitve, so naslednja dejanja vojna hudodelstva po enevskih konvencijah in Protokolu I, e so storjena zoper zaitene osebe oziroma varovane dobrine:
- poboj;
- podvrenje zaitene osebe, zaitenega vojnega ujetnika ali zaitene civilne osebe muenju in nelovekemu ravnanju, vkljuno z biolokimi poskusi;
- namerno povzroanje velikega trpljenja ali hudi posegi v telesno celovitost ali zdravje;
- nezakonito in samovoljno unievanje in prilaanje tuje lastnine, ki ni upravieno z vojakimi potrebami;
- prisiljevanje zaitene osebe k slubi v sovranikovih oboroenih silah;
- namerno jemanje pravice do potenega in nepristranskega sojenja, zajamenega po konvencijah;
- nezakonito izsiljevanje, preseljevanje ali omejevanje prostosti zaitenih oseb;
- jemanje talcev.











MEDNARODNE INSTITUCIJE, KI SE UKVARJAJO S KRIMINALITETO IN Z MEDNARODNIM KAZENSKIM PRAVOM

ORGANIZACIJA ZDRUENIH NARODOV (OZN)

- Generalna skupina (New York)
a) Doloa dnevni red svetovnih kongresov o prepreevanju kriminalitete in ravnanju z delikventi.
b) Z resolucijami potrjuje priporoila teh kongresov, potem ko jih sprejme Ekonomsko-socialni svet (ECOSOC).
c) Promovira tiste mednarodne konvencije, ki nastanejo pod okriljem Zdruenih narodov v okviru estega komiteja, ki je pristojen za pravna vpraanja.

- Ekonomsko-socialni svet (New York)
Ekonomsko-socialni svet je neposredno odgovoren za delovanje razlinih institucij s podroja kazenskega pravosodja (criminal justice), kot so: Odsek za prepreevanje kriminalitete in za kazensko pravosodje, Komite za prepreevanje in nadzorstvo kriminalitete (Crime prevention and Control) in Komisija za mamila (Commission on Narotic Drugs). ECOSOC je tudi organ za reevanje problemov, ki mu jih predloijo: Odbor za lovekove pravice in Podkomisija za prepreevanje diskriminacije in varstvo manjin ter Center za lovekove pravice (eneva).

- Odsek za prepreevanje kriminalitete in za kazensko pravosodje (Dunaj)

Ta odsek (Branch) je organ Generalnega sekretariata Zdruenih narodov in je odgovoren za razline raziskave in za izdelavo osnutkov intrumentov na tem podroju. Najpomembneja izdelka tega odseka sta: Minimalna pravila za ravnanje z obsojenci, t.i. Pekinka pravila za obravnavanje delikventnih mladoletnikov, in Kodeks ravnanj uradnikov v represivnih agencijah. Odsek se povezuje z drugimi agencijami in institucijami Zdruenih narodov, kot so zlasti tiste s podroja mamil in lovekovih pravic.

- Komite za prepreevanje in nadzorstvo nad kriminaliteto

Ta komite sestavljajo izvedenci in deluje v petletnem obdobju med dvema kongresoma OZN za prepreevanje kriminalitete. V tem komiteju pripravijo dokumente za sprejem na kongresu. Zasluen je za lepo tevilo resolucij s tega podroja, ki sta jih sprejela ECOSOC ali pa Generalna skupina OZN.






- Podroje mamil

Za to podroje delovanja OZN obstajajo kar tiri institucije. Na Dunaju ima sede oddelek za mamila, ki je organizacijska enota Generalnega sekretariata OZN. Njegova naloga je priprava razlinih mednarodnih dokumentov za izvajanje mednarodnih konvencij s tega podroja in skrb za diseminacijo informacij in gradiva o tej problematiki. Na Dunaju ima sede tudi Komisija za mamila, ki je organ ECOSOC in opravlja naloge, ki izhajajo iz kar dvanajstih mednarodnih konvencij s tega podroja (od leta 1912 do 1988).
Na Dunaju ima sede tudi Sklad Zdruenih narodov za nadzorstvo nad zlorabo mamil, ki naj zbira denarna sredstva in zagotavlja tehnino pomo dravam v boju proti zlorabam mamil.
Konno je tu e Mednarodni urad za nadzorstvo nad mamili, ki je bil ustanovljen z mednarodnimi konvencijami in nadzoruje, kako drave uveljavljajo dolobe teh konvencij. Poznavalci se pritoujejo, da je premalo sodelovanja med pravkar natetimi institucijami in institucijami s podroja prepreevanja kriminalitete in kazenskega pravosodja.

- Podroje lovekovih pravic

Na tem podroju delujeta, kot e povedano, dve instituciji, in sicer: Odbor za lovekove pravice in Podkomisija za prepreevanje diskriminacije in za varstvo manjin. Obe imata sede v enevi, kjer je tudi Center za lovekove pravice, ki spada med organe Generalnega sekretariata OZN. Center skrbi za raziskave in pripravo gradiv za Odbor in Podkomisijo, za ECOSOC in za Generalno skupino. Kot e reeno, so omenjeni organi zelo veliko prispevali za podroje mednarodnega kazenskega  prava.

- Komisija za mednarodno pravo (The International Law Commision)

To komisijo sestavljajo izvoljeni eksperti iz razlinih delov sveta. Je organ Generalne skupine OZN, pristojen za kodifikacijo mednarodnega prava. Komisija je obravnavala veino mednarodnih konvencij, v katerih so dolobe kazenskopravne narave, v zadnjem asu pa se veliko ukvarja z osnutkom Kodeksa mednarodnih kaznivih dejanj in s Statuom Mednarodnega kazenskega sodia.

- Oddelek za kodifikacijo pri Generalnem sekretariatu OZN

Ta oddelek je pomoni in administrativni organ za nudenje strokovnega znanja razlinim institucijam OZN, ko pripravljajo osnutke mednarodnih konvencij.




- Druge specializirane agencije OZN

S podrojem kriminalitete in mednarodnega kazenskega prava imajo obasno opraviti e tri specializirane agencije OZN, in sicer:
1. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO, Montreal). Ta agencija je predlagala ve konvencij za varstvo letalskega prometa, kot sta Konvencija zoper ugrabitve letal (Tokio 1963 in Haag 1970) ter Konvencija o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva (Montreal 1971).
2. Mednarodna organizacija za delo (ILO, eneva), ki se med drugim ukvarja tudi s suenjstvom, suenjsvu podobnimi dejavnostmi, trgovino z enskami in otroki itd., kar je seveda najtesneje povezano z mednarodnim kazenskim pravom.
3. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, eneva), katere delovanje vasih sega tudi na podroje mednarodnega kazenskega prava. Tako obsega na primer Kodeks ravnanja medicinskega osebja dolobe, ki se nanaajo na muenje in ponievalno ali nenoveko ravnanje z zaporniki in na ravnanje z duevnimi bolniki.




























REGIONALNE MEDNARODNE ORGANIZACIJE

- Svet Evrope

Ta regionalna mednarodna organizacija, katere lanica je tudi Slovenija, se razmeroma veliko ukvarja s problemi kriminalitete. V njenem okviru je ve organizacijskih enot za te namene, in sicer: Direkcija za pravne zadeve, v okviru katere delujejo Oddelek za probleme kriminalitete, Kriminoloki znanstveni svet in Svet za penoloko sodelovanje.
Svet Evrope je zagotovo najbolj dejavna regionalna mednarodna organizacija in pod njegovim sponzorstvom je nastalo veliko tevilo mednarodnih konvencij na tem podroju. Naj samo za primer natejemo konvencije: o ekstradiciji, terorizmu, odstopu kazenskega pregona, transferju obsojencev, priznanju tujih kazenskih sodb, nadzorstvu nad pogojno odpuenimi obsojenci itd.
Pri Svetu Evrope pa delujeta tudi dva organa za nadzorstvo nad izvajanjem dolob Evropske konvencije o lovekih pravicah. To sta Evropska komisija in Evreopsko sodie za lovekove pravice. Ta konvencija in obe omenjeni nadzorni instituciji so za podroje mednarodnega kazenskega prava izjemnega pomena. Iz prakse obeh institucij  je nastala e obilna judikatura, ki je sestavni del mednarodnega kazenskega prava. Nanaa se zlasti na lovekove pravice do prostosti in varnosti, na pravico do potenega obravnavanja pred dravnimi organi in sodii, na pravico do zasebnosti, na prepoved diskriminacije itd.






















MEDNARODNE NEVLADNE ORGANIZACIJE

Med tevilnimi nevladnimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo akreditacijo pri ECOSOC, jih je tudi nekaj, ki se ukvarjajo s problemi kriminalitete in kazenskega prava. Med njimi je treba omeniti zlasti Amnesty International in Mednarodno komisijo pravnikov.
Posebno pozornost zasluijo tiri specializirana mednarodna drutva, ki se ukvarjajo s kriminaliteto in kazenskim pravom. Najprej je treba omentit najstareje in na podroju mednarodnega kazenskega prava najdejavneje, to je Mednarodno zdruenje za kazensko pravo (AIDP). V okviru tega drutva, njegovih znanstvenoraziskovalnih prizadevanj, tevilnih konferenc in kongresov so nastali osnutki pozneje sprejetih in uveljavljenih mednarodnopravnih dokumentov, med katerimi naj natejemo le: konvencijo o prepovedi muenja, naela o neodvosnosti sodnikov in sodstva, o pravicah duevnih bolnikov in o otrokovih pravicah ter osnutka Kodeksa mednarodnih deliktov in Statua mednarodnega kazenskega sodia.
Preostale tri mednarodne organizacije so: Mednarodna kazenska in penitenciarna fondacija (FIPP), Mednarodno drutvo za kriminologijo (SIC) in Mednarodno drutvo za drubeno obrambo (kriminakno politiko, SIDS). Sodelovanje med natetimi mednarodnimi organizacijami je zelo tesno in lahko reemo, da je bil in je e pomemben tudi njihov prispevek pri nastajanju in razvoju mednarodnega kazenskega prava.






















MEDNARODNE POLICIJSKE ORGANIZACIJE

INTERPOL

Med vsemi mednarodnimi policijskimi organizacijami je zagotovo najveja in najbilj priznana Mednarodna organizacija kriminalistine policije, imenivana INTERPOL. Je tudi najstareja in kljub nekaterim kritikam najbolj ugledna in uinkvita policijska organizacija. Razen OZN-ja zajema najveje tevilo drav lanic.
Prav zato je primerno, da ji pri prikazu namenimo nekoliko ve pozornosti. Pisec tega prispevka je imel tudi izjemno prilonost, da je sodeloval pri procesu sprejemanja Slovenije v lanstvo Interpola, in je imel pred sprejemom v lanstvo na zasedanju generalne skupine v Dakarju leta 1992 predstavitveni govor, v katerem je utemeljil, zakaj se eli Slovenija pridruiti tej organizaciji. Interpol so leta 1889 ustanovili Franz vom Liszt, G.a. van Hammel in Adolf Prins. Policijski uradnik van Houten je leta 1919 predlagal ustanovitev mednarodne policijske centrale pri Ligi narodov. 
Cilji Interpola:
(a) zagotoviti in iriti medsebojno pomo med vsemi kriminalistinimi slubami v okviru zakonskih dolob v razlinih dravah in v duhu Splone deklaracije o lovekovih pravicah;
(b) ustanoviti in razvijati vse vrste institucij, ki bi lahko uinkovito prispevale k prepreevanju in zatiranju obiajnih kaznivih dejanj.

EUROPOL

Zamisel o ustanovitvi Europolaje e dokaj stara in sega e v 70. Leta, torej v as nastajanja Evropske unije, eprav jo danes mnogi pripisujejo nemkemu kanclerju Helmutu Kohlu, ki jo je uradno zares prvi predlagal leta 1991, najprej na sestanku v Edinburghu in nato v Luxemburgu.
Gre pravzaprav za razmiljanje o povezovanju evropskih policij pri zatiranju mednarodne kriminalitete oziroma za zamisel o ustanovitvi skupne policije EU po zgledu amerike FBI. Razlogov za tovrstna prizadevanja je bilo ve: po eni strani nezadovoljstvo z Interpolom zaradi njegove poasnosti, neuinkovitosti in pomanjkljive zaupnosti, po drugi strani pa odpiranje meja znotraj Evropske skupnosti, ki ni omogoilo le prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in ljudi, pa pa tudi kriminalne dejavnosti.







DRUGE MEDNARODNE POLICIJSKE ORGANIZACIJE

Poleg omejenih formalnih policijskih organizacij, tako s podroja neposrednega operativnega sodelovanja kot tudi izobraevanja in usposabljanja, je e dosti drugih drutev, zdruenj in organizacij, ki so pomembne za mednarodno sodelovanje.

MEDNARODNO POLICIJSKO ZDRUENJE (IPA)

IPA (International Police Associatilo) je zdruenje policistov vsega sveta (tudi upokojenih). Njegov namen je prijateljstvo in povezovanje policistov, pa tudi njihovo strokovno usposabljanje s posameznimi seminarji in posveti. IPA Slovenije je bila ustanovljena leta 1992 ter ima ve podsekcij (Primorsko, Gorenjsko, tajersko itd.). Slovenski predstavniki se udeleijo tudi rednega letnega kongresa, ki je vsakokrat na drugi celini.

MEDNARODNO ZDRUENJE POLICIJSKIH EFOV (IACP)

IACP (International Assotiation of Chiefs of Police) je zdruenje vodilnih policijskih funkcionarjev, ki ima prav tako nalogo zdruevati vodilne policiste, jih izobraevati in vzpodbujati medsebojno sodelovanje.

ZDRUENJE EFOV KRIMINALISTINIH LABORATORIJEV

Posebno zdruenje imajo tudi vodje kriminalistino-tehninih laboratorijev ZDA. Na njihove letne sestanke so vabljeni predstavniki nekaterih evropskih drav, med njimi tudi Slovenije. Na sreanjih predstavljajo novosti na podroju forenzinih znanosti, izmenjujejo izkunje, skuajo izboljati kakovost strokovnih in izvedenskih mnenj in dvigniti uinkovitost vodenja laboratorijev.















DROGE

Mamila niso prepovedana, ker so nevarna, ampak so nevarna, ker so prepovedana.
Georges Apap

Konajmo najdaljo vojno dvajsetega stoletja - vojno proti mamilom. Traja dlje asa kot prva in druga svetovna vojna, korejska in vietnamska vojna skupaj in e ji ni videti konca. Ker pa se gremo vojno proti lovekemu poelenju, ne moremo dosei zmage v nobenem pomenu te besede.
Thomas Szasz

Jasno je, da je odzivanje na signale iz razlinih okolji moneje na prvi in drugi ravni. Kot smo videli (...) je element majhnosti nujen pogoj za sodelovanje, le-to pa pogoj za prilagodljivost politike na tem podroju. To pomeni, da potrebujeta prvi dve ravni izvajalcev politike do drog opazno veliko svobode v odnosu do tretje in etrte ravni (...). etrta raven zaseda v kontekstu prilagodljivosti posebno mesto. Trenutno se na to raven stekajo sila nepopolni in manj zanesljivi podatki o uspehih politike do drog. Informacij o stranskih uinkih te politike pa sploh ni. Organizacija na tem nivoju sploh ne bi bila sposobna obdelati tovrstnih informacij. Tudi e bi organizacijo izpopolnili, da bi bila tega sposobna, obiajni postopki ne bi bili primerni za takna opravila. Tendenca o okostnelosti na etrti ravni povzroi nasprotovanje sprejemu kakrnekoli politike, ki bi jo pripravili na prvih treh nivojih. Osredotoenje na etrto raven bi pomenilo nepremakljivost politike do drog
Hulsman 1984, str. 69

Kriminal - dejavnost, ki zajema kazniva dejanja, kaznivo dejanje.
Kriminalec - kdor se ukvarja s kriminalom, storilec navadno hujega kaznivega dejanja.
Kriminalen - nanaajo se na kriminalce ali kriminal
Kriminalist - uslubenec, ki odriva, raziskuje in prepreuje kazniva dejanja, strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo.
Kriminalistien - nanaajo se na kriminaliste ali kriminalistiko.
Kriminalistika - veda o odkrivanju, raziskovanju in prepreevanu kaznivih dejanj.
Kriminaliteta - skupek, celota vseh izvrenih kaznivih dejanj
Kriminalka - literarno delo iz ivljenja in delovanja kriminalcev ali krimilalistov, filmska upodobitev takega dela, enska oblika kriminalca.
Kriminalnost - nagnjenost h kriminalu.
Kriminogen - ki povzroa, spodbuja kriminal.
Kriminolog - strokovnjak za kriminologijo.
Kriminologija - veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete.
Kriminoloki - nanaajo se na kriminologe ali kriminologijo.
SSKJ, Ljubljana 1994



LITERATURA:
Slovar slovenskega knjinega jezika, DZS, Ljubljana 1994
Cena prohibicije drog, Marco Taradash (Prispevki iz mednarodnega antiprohibicionistinega foruma, Bruselj 28.IX.-1.X.1988, Zaloba Taxus, Ljubljana 1993
Mednarodno kazensko pravo, prof. dr. Ljubo Bavcon in sodelavci Marko Bonjak, prof. dr. Franc Brinc, mag. Matja Jager, prof. dr. Davor Krapac, prof. dr. Darko Maver, asopisni zavod uradni list RS, Ljubljana 1997
Udbomafija prironik za razumevanje tranzicije, Edo Ravnikar, Zaloba Slon - Odmevi asa, Ljubljana 1995
Kazensko pravo - sploni del, dr. Ljubo Bavcon, dr. Alenka elih, asopisni zavod uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1987
Statistini letopis Republike Slovenije 1996, Statistini urad republike Slovenije 1996





























Zakljuek

Kot sem napisal e v uvodu, upam, da je seminarska naloga narejena dobro in da slovninih napak ni veliko.



































































































































8


