Srednja ekonomska ola Breice









































Mentor: prof. Mojca Ogorelc
Junij 1998
Urka Pompe, 2. F















UVOD



enska je prva na Zemlji greila. Prva je poskusila prepovedano sadje, zapeljala Adama in od takrat naprej za ta greh plauje.
Marsikdo bi pomislil, da je to razlog, zakaj so bile enske skozi zgodovino manjvredne od mokih in njim neenakopravne.

enske rojevajo otroke; so matere, ene, kuhajo, ivajo in perejo.

Zdi se, da najosnovneja razdelitev dela temelji na spolu ali rodu. V najenostavnejih hordah kot v najzapletenejih industrijskih drubah obstajajo moka in enska opravila. V zadnjem asu se pogosto razpravlja o vzorcih delitve dela, ki temeljijo na spolu in neenakopravnosti med mokimi in enskimi vlogami.




















VLOGA ENSK - GENI IN BIOLOGIJA



Povsem jasno je, da se enske razlikujemo od mokih po bioloki plati. Nekateri sociologi dokazujejo, da je bioloka plat ensk dovolj za delitev dela po spolu.


Lionel Tiger in Robin Fox zagovarjata biogramatiko (t.j. genetsko utemeljen program, ki zakaelovetvu, da se obnaa na doloen nain.) Vendar teh dispozicij ne moremo enaiti z instinkti. lovek jih je delno nasledil od prednikov, delno pa so se razvili v lovsko - nabiralnikih druinah.


George Peter Murdock ima povsem drugane predpostave. Bioloke razlike med mokim in ensko razume kot osnovo za delitev dela, vendar ne trdi, da jim genetsko utemeljene dispozicije ali karakteristike nalagajo, da prevzamejo doloene vloge. Murdock pravi, da bioloke razlike, kot so veja vizina mo in dejstvo, da enske rojevajo otroke, vodijo k vlogam po spolu iz praktinih razlogov. Glede na bioloke razlike med mokimi in enskami je delitev dela po spolu najuinkoviteji nain za organiziranost drube.














VLOGA ENSK - KULTURA IN DRUBA


Mnogi sociologi izhajajo iz predpostavke, da loveko obnaanje doloa in usmerja kultura; t.j. naueni recepti za obnaanje, ki so skupni vsem lanom drube. Tako so norme, vrednosti in vloge kulturalno doloene in drubeno prenosne. Torej so vloge proizvod kulture in ne biologije.


Ann Oakley - britanska sociologinja se opredeljuje za kulturo kot determinanto vlog v rodu. Njeno stalie se lahko na kratko prikae s citatom: Ne samo, da delitev dela po spolu ni univerzalna, ampak tudi razloga nima, da bi to bila. loveke kulture so razline in nestalne. One dolgujejo svoj obstoj loveki inventionosti in ne biolokim silam.
Oakley - eva analizira veliko tevilo drub, na katere ima biologija zelo malo vpliva ali pa ga sploh nima.


Na primer Pigmejci Mbuti, lovsko - nabiralnika druba, ki ivi v pragozdovih Konga nimajo posebnih pravil za delitev dela po spolu. Moki in enske lovijo skupaj. Vlogi oeta in matere se bistveno ne razlikujeta; oba spola skupaj sprejemata odgovornost za vzgojo otrok.


Ann Oakley opaa, da so enske pomemben del mnogih oronih sil, posebno v Kitajski, Rusiji, Izraelu ter na Kubi. V Indiji je priblino 12 % delovne sile ensk, v nekaterih azijskih in latinskoamerikih dravah je etrtina delovne sile v rudnikih ensk. Oakley - eva trdi, da navedeni primeri jasno kaejo, da ne obstajajo samo enske vloge ter da bioloke lastnosti ne ovirajo ensk, da opravljajo doloena dela.


Sherry B. Ortner skua najti nek sploen razlog za nizko vrednotenje ensk. Ortnerjeva trdi, da ni biologija tisto, kar enskam doloa status v drubi, temve nain, na katerega vsaka kultura definira in ocenjuje ensko biologijo. Pravi, da je kultura sredstvo, s pomojo katerega lovek kontrolira naravo. Z uporabo kulture, se loveku ni potrebno podrejati kulturi. On jo lahko regulira in kontrolira


ENSKE IN INDUSTRIJSKA DRUBA


Industrializacija je razvojni proces. Zgodnje faze industrijske revolucije se mono razlikujejo od moderne industrijske drube. Tako si tudi industrijske drube, ki so v razlinih fazah ekonomskega razvoja, niso popolnoma podobne. Zato je potrebno poloaj ensk prouevati v odnosu na doloeno drubo v doloeni fazi njegovega razvoja.


ENSKE IN INDUSTRIALIZACIJA
Ann Oakley je spremljala spremenljiv status ensk v britanski drubi od obdobja industrijske revolucije do 1970 - ih. Ona trdi, da je Najpomembneja in najtrajneja posledica industrializacije za enske nastanek moderne vloge gospodinje kot prevladujoe zrele enske vloge.
V predindustrijskem obdobju v Britaniji je bila druina temeljna osnova proizvodnje. Zakon in druina sta bila nenavadno pomembna za posameznike iz ekonomskih razlogov, glede na to, da so bili vsi lani druine vkljueni v proizvodnjo. Vloga gospodinje, ki je za seboj prinesla vezanost ensk za dom in njihovo ekonomsko odvisnost od mo, takrat e ni bila izpostavljena.
V letih od 1750 do 1841 je tovarna zaela zamenjevati druino kot osnovo proizvodnje. enske so se zaele zaposlovati v tovarnah in osvojile status kot plaana delovna sila. Niz zakonov o tovarnah je postopno omejeval potrebo otroke delovne sile. Tako so otroci postajali vse bolj odvisni od strev. Vse veja razlika v vlogah med otroci in odraslimi je sproila odvisnost enske v zakon in njeno omejenost na dom.
Od 1841 do 1914 je kombiniran pritisk moke delovne sile omejil zaposlovanje ensk v industriji. Helen Hacker pravi, da so po zaposlovanju ensk kot plaano delovno silo, moki te enske sprejemali kot konkurenno skupino. Moki so uporabili ekonomsko, zakonsko in ideoloko oroje, da bi zmanjali konkurenco z njihove strani. enske so izkljuili iz sindikata, sklepali dogovore z delodajalci, da le-ti ne bi zaposlovali ensk, prinaali so zakone, ki omejujejo zaposlovanje poroenih ensk, karikirali so delovno ensko in neprestano vodili propagando s ciljem, da enske vrnejo v domove in jih tam zadrijo.
Viktorijanska ideologija je trdila, da je enskam mesto v hii. Sama kraljica Viktorija je izjavila: Naj bo enska taksna, kakrno si je Bog zamislil - pomonik mokemu, a s popolnoma razlinimi dolnostmi in zanimanji.
Citirano v Hudsonu, 1970, str. 46


Zakonsko ivljenje enske je njen poklic in za takno ivljenje je izoblikovano njeno olanje.
Saturday Review, 1859

Niti ena enska ne sme zvedeti o kupu nesramnosti, hudobijah in bedi tega sveta. Ona tega ne bi mogla vedeti, ne da bi pri tem izgubila cvt in sveino, kar ji je naloga obdrati.
Citirano v Hudsonu, 1970, str. 53-54
















IZOBRAEVANJE IN ORIENTACIJA

Poloaj ensk v slubah se odraa tudi v njihovem uspehu v olskem sistemu. V visokoolskem izobraevanju e vedno obstaja velika razlika med spoloma. Vez med olskimi diplomami in nagradami v slubi ni zelo mona.
Za enske bi lahko rekli, da bolj ko je kvalificirana, manj ima monosti, da najde zaposlitev, ki bi njenim kvalifikacijam odgovarjale.


Sue Sharp: Njihova vzgoja v druini jih pripravlja za enskost, izobraevanje ojaa delitev na spole v organizaciji ole, olski program pa jih ui sposobnosti, ki so primerne za ensko delo, v katerem naletijo na doloeno mero diskriminacije v vseh delih strukture zanimanja.


Tabela 1  Uspeh na koncu olanja
Odstotki za Anglijo in Wales

1965/66

1973/74

1974/75

1975/76


fantje
dekleta
fantje
dekleta
fantje
dekleta
Fantje
Dekleta
3 ali ve narejenih izpitov na stopnji A
8,9
4,8
9,2
6,6
9,3
6,8
9,9
7,0
2 ali ve narejenih izpitov na stopnji A
4,0
3,8
4,1
4,4
4,0
4,2
4,1
4,5
1 poloen izpit na stopnji A
2,8
2,8
3,1
3,5
2,8
3,6
2,9
3,3
5 ali ve boljih ocen na stopnji սGCE ali CSE
7,1
9,6
7,7
10,0
7,4
9,7
5,4
7,4
1 do 4 vije ocene za GCE ali CSE
15,2
16,4
23,1
25,8
24,0
26,9
24,6
28,3
1 ali ve drugih ocen GCE ali CSE

Brez ocen za GCE ali GSE

62,0


62,5
30,7

22,1
29,7

20,0
31,9

20,6
30,4

18,4
34,2

18,9
32,5

17,0
t. Uencev ob koncu olnja (v tisoih)
320,81
302,39
349,64
331,81
353,69
338,11
363,88
343,56
Vir: Drubene tendence, 1977, str. 74










ENSKE, MOKI IN ZAKON

Amerika sociologinja Jessie Bernard dokazuje, da mora biti vsaka analiza zakona sestavljena in dveh delov: analiza mokega zakona in enskega zakona. Ona trdi, da je korist, ki jo vsakdo od njiju rpa iz zakona, korenito razlina.
Naprimer poroen moki ima veliko vejo monost, da uspe v ivljenju in karieri kot neporoen. Veja monost je, da bo imel veje dohodke, njihovo duevno in fizino zdravje bo izrazito bolje, veja verjetnost je, da bo ivel dalje in sreneje ivljenje.
Pri poroenih enskah pa je veja verjetnost, da bodo bolehale za depresijo in nizom drugih psiholokih problemov. Glede na fizino zdravje, so neporoene enske veliko bolj zdrave kot poroene.
Mnoge enske pravijo, da so s svojim zakonom zadovoljne in da v njih najdejo zatoie. Toda Bernardova pravi, da je ta trditev rezultat vzgoje, ki jim nalaga, da morajo tako utiti.


VLOGA GOSPODINJE

Bernardova pravi: enskam je dobesedno slabo od tega, da so gospodinje.
Oakley - eva pa trdi, da ima vloga gospodinje naslednje karakteristike:
- dodeljen je izkljuno enski
- finanno je odvisna od mokega
- ima status ne-dela v primerjavi s pravim ali ekonomskim produktivnim delom
- je na prvem mestu pred vsemi ostalimi vlogami kot prava vloga za ensko







VIRI:

-Haralambos, Michael in Heald, Robin UVOD U SOCIOLOGIJU, 1980

















































KAZALO

UVOD

II.
VLOGA ENSK - GENI IN BIOLOGIJA

III.
VLOGA ENSK - KULTURA IN DRUBA

IV.
ENSKE IN INDUSTRIJSKA DRUBA

V.
ENSKE IN INDUSTRIALIZACIJA

V.
IZOBRAEVANJE IN ORIENTACIJA

VII.
TABELA

VII.
ENSKE, MOKI IN ZAKON

VIII.
VLOGA GOSPODINJE

VIII.
VIRI

IX.




IV


